Cosmopolitan, november 2013
Moda mi je všeč. Zelo. Vseeno pa je zame stil stvar individualne percepcije, trenutnega navdiha, je igra, ki omogoča neskončno svobode in hkrati omejitev. Seveda če si jih postaviš, zato si jih postavljaj čim manj.
Lagala bi, če bi rekla, da ne pazim na svoj videz, nisem pa z njim usodno obremenjena. Raje sem urejena. Če pa se že moram zaplesti v modno igro, mojo pozornost zadnje čase pritegne vse, kar spominja na otroštvo – najkice iz atletskih časov, tiste kavbojke, ki bi praviloma že morale odslužiti svoje, pa imajo preveč zgodb, da bi jih kar tako pozabila, pletenine, za katere bi si želela, da še danes dišijo po planinskem čaju z vrha smučišča. Kot Proustove magdalenice me opominjajo na to, kar imam pri modi rada. Tudi pri trendih je že nekaj sezon podobno. Modni oblikovalci se vračajo tja, kjer se najbolje počutijo, prepletajo različne stile med seboj, skušajo potegniti kaj novega, drugačnega in v tem ne vidim nič slabega, le še več možnosti za izražanje.
