"Moja zaupnica misli, da so otroci dovolj stari in imajo pravico vedeti. Sem v hudem precepu!"
"Mož je umrl nanadoma. Sama sem ostala z otroki in kopico papirologije, ki sem jo morala urediti. Ko sem bila na njegovem računalniku, sem ugotovila, da je bil na več spletnih straneh za zmenke.
Na vseh teh straneh se je pojavljala ena ta ista ženska. Izgledala je čudovito.
Potem sem šla pregledovati fotografije v njegovem telefonu. Še več nje z otrokom, predvidevam, da njenim. Moj mož je približno leto dni pred smrtjo začel službeno veliko potovati, kar pa mi ni vzbudilo nobenih sumov, ker je prevzel novo delovno mesto.
Potem sem začela brati eno od e-poštnih sporočil, ki sta si jih izmenjala s to omenjeno žensko. Vem, da gre za njo, ker ima profilno sliko. Potem sem se ustavila.
Vzela sem si nekaj dni časa za razmisliti in se odločila, da izbrišem vsa njuna sporočila in fotografije.
S tem moškim sem imel dolg zakon in nisem hotela misliti nanj in na to žensko. Ne, da bi zanikala, samo zdelo se mi je, da to ni bilo del najinega zakona, ki je bil lep. Mislim, da osredotočanje nanjo ni potrebno. Rad bi ohranila spomnil na naju skupaj, brez tretje osebe.
Ne obžalujem, da sem izbrisala sporočila, ampak moja velika zaupnica v meni seje seme dvoma, kaj bom naredila, če se pojavi na zapuščini. Če bi prebrala sporočila, bi si zapomnila vse, vse njune besede in tako bi moža zasovražila. V zakonu nikoli, ampak res nikoli, nisem začutila, da je karkoli narobe. Mož je bil do mene vedno enak, vedno spoštljiv.
Otrokom ne mislim povedati. Tudi, če imajo slučajno polbrata ali polsestro, je zanje bolje, da ohranijo očeta v lepem spominu.
Moja zaupnica misli, da so otroci dovolj stari in imajo pravico vedeti. Sem v hudem precepu!"
Zapis je bil objavljen na tem slovenskem forumu.
){kind=link}