Življenje v drugi državi pogosto pomeni, da začnemo vsakdanje navade, ki se domačinom zdijo povsem samoumevne, opazovati z drugačnimi očmi. Prav to je na Instagramu storila Brazilka Fernanda Spolaor, ki že nekaj časa živi v Sloveniji in skupaj z možem Edotom ustvarja vsebine za njun zelo priljubljen popotniški kanal Mauka Travels.
V eni od nedavnih objav je naštela stvari, ki so jo po selitvi v Slovenijo najbolj presenetile. Kot je zapisala, so nekatere pozitivne, druge nekoliko manj, vse pa so po njenem mnenju del življenja v tujini.
Med prvimi je izpostavila prometna pravila. Presenetilo jo je predvsem to, da je prečkanje ceste zunaj označenega prehoda za pešce oziroma pri rdeči luči lahko kaznovano. Kot je pojasnila, se ji sicer zdi takšno pravilo logično, vendar pred prihodom v Slovenijo še nikoli ni videla, da bi bil kdo zaradi tega dejansko kaznovan.
Precej bolj pozitivno jo je presenetil aktiven življenjski slog Slovencev. Opazila je, da so pohodništvo, izleti v hribe in druge dejavnosti na prostem pri nas zelo razširjene med različnimi generacijami. Pošalila se je celo, da vas lahko med vzponom brez težav prehiti 70-letnik ali otrok. Prav ta odnos do gibanja in narave se ji zdi nekaj posebnega, česar se Slovenci po njenem mnenju morda niti ne zavedamo dovolj.
Morda vas zanima tudi:
- Pozabite na pico, ta italijanska klasika je še boljša za poletne večere
- Ta okusen poletni prigrizek boste želeli pripraviti še danes: popoln je za na plažo, bazen ali piknik
Minus za slovensko birokracijo
Med stvari, ki so nanjo naredile največji vtis, je uvrstila tudi razmeroma nizko raven hrupa. Kot primer je navedla Slovensko cesto v Ljubljani, kjer je po njenih besedah kljub osrednji mestni lokaciji mogoče slišati ptičje petje. Presenetilo jo je tudi, kako tihi so mestni avtobusi.
Manj navdušena je nad slovensko birokracijo. Postopke je opisala kot počasne, zapletene in v nekaterih primerih zastarele. Ob tem je poudarila, da je živela že v štirih državah in se zaveda, da urejanje administrativnih zadev ni posebej prijetno nikjer, vendar se ji slovenska birokracija kljub temu zdi izrazito počasna.
Po drugi strani pa jo je prijetno presenetila kultura pitja kave. Opazila je, da lahko ljudje pri nas ob eni sami kavi v lokalu sedijo tudi dve uri, ne da bi jih natakar zaradi tega priganjal ali pričakoval, da bodo naročili še kaj. Kar je za marsikaterega Slovenca povsem običajen del druženja, je zanjo očitno ena opaznejših razlik v primerjavi z okolji, ki jih pozna.
View this post on Instagram
Od žganja iz skoraj vsega do številnih narečij
Med bolj zabavne kulturne posebnosti je uvrstila tudi slovensko domačo proizvodnjo žganih pijač in čajev. Kot je zapisala, jo je presenetilo, iz koliko različnih sestavin Slovenci pripravljamo žganje – omenila je denimo slive, hruške, borovnice in celo borove vršičke – podobno raznolikost pa je opazila tudi pri čajih.
Posebej jo je presenetila še jezikovna raznolikost. Glede na majhnost Slovenije ni pričakovala tolikšnega števila različnih narečij in naglasov, ki jih je mogoče slišati že na razmeroma kratkih razdaljah.
Njena opažanja so zanimiva predvsem zato, ker pokažejo, kako drugače lahko slovenski vsakdan vidi nekdo, ki se je vanj preselil od drugod. Dolge kave, izleti v hribe, domače žganje ali razlike med narečji so za številne domačine nekaj povsem običajnega, skozi oči tujca pa hitro postanejo posebnosti, ki Slovenijo ločujejo od drugih okolij. In očitno torej pritožbe na račun naše birokracije niso niti najmanj neupravičene ...
Tudi sama je ob objavi poudarila, da so ji nekatere od teh značilnosti všeč, druge nekoliko manj. Življenje v tujini pa je opisala kot proces nenehnega prilagajanja in učenja, pri katerem človek vedno znova naleti na nekaj novega.
