varila me je, na starem ognjiscu rado zagori,
jst sm pa mnenja, da tista prava prva ljubezen, res traja za vekomaj.Nevem, od moje prve ljubezni, je preteklo približno 16/17 let, ko sem se kot deklica zagledala v enega fanteta od družinskih kolegov sina.Potem ga nisem videla dolgo dolgo let.In ko sem ga zagledala, je bilo kot takrat.Mislila sem da me bo razngnalo.Potem sem se tud prvič lupčkala z njim in preživela res najnajlepše božične praznike v lajfu, davnega leta 99.Zaljubljena sem bila res do amena in najhuje je bilo to, da je bil hrvat in da živi v rijeki, za kar sem se lahko vse za naprej obrisala pod nosom.Nekej časa (kako leto) sva vztrajala še preko pisem,a mpak potem je pač šel vsak svoježivljenje.No, nazadnje smo bili približno pet let nazaj pri njih na obisku in res ne znam opisat občutkov.Ma čist vse se je vrnilo, po petih leth sem čutila isto kar sem čutila leta 99.in pset z njim preživela najnajlepše tri dni na morju.Ma res popolno je bilo.No danes si ga ne želim srečat, ker res nevem kakšna zmešnjava bi se nardila v moji buči


no, načeloma mam zdej svoje življenje in ne pomislim na tega fanta skorajda nikoli, ampak takrat mi je pa kar delal ringnšpilj v glavi.
mulato, ne hitet..Počasi počasi...Če je ljubezen oboje stranska potem se bo vsekakor odvilo v tisto smer v katero se more.