Frenkie napisal/-a:Jst sm pri sebi opazila, da se sploh ne morem s kom skregat, brez da bi mi šlo takoj na jok. Res mi gre to na živce, ker bi včasih ko me nekdo užali rada kej nazaj povedala, ampak ne morem, ker me čist preplavijo čustva.
Ful bi raje vidla, da bi ostala v določenih trenutkih bolj "hladna".
Maudisa napisal/-a:Frenkie napisal/-a:Jst sm pri sebi opazila, da se sploh ne morem s kom skregat, brez da bi mi šlo takoj na jok. Res mi gre to na živce, ker bi včasih ko me nekdo užali rada kej nazaj povedala, ampak ne morem, ker me čist preplavijo čustva.
Ful bi raje vidla, da bi ostala v določenih trenutkih bolj "hladna".
Isto je pri meni..Hitro me prizadene kaj in s tem posledično sparvi v jok.In naj se še tako trudim,solz ne morem zadržat.
enostavno je vedla da dela narobe in je mela takoj slabo vest, vseeno pa ni mogla nehat tepst 
Od nje sm šla še bl objokana in še bl na podnu, kr je dejansko name zvalila uso kriudo, da me je biuši przadeu in psihično maltretiru... Hvala za tako "pomoč"... In me je zdej kr mau strah, kr se bojim, da ne bi spet naletela na kšnga tacga.
*purple* napisal/-a:Maudisa napisal/-a:Frenkie napisal/-a:Jst sm pri sebi opazila, da se sploh ne morem s kom skregat, brez da bi mi šlo takoj na jok. Res mi gre to na živce, ker bi včasih ko me nekdo užali rada kej nazaj povedala, ampak ne morem, ker me čist preplavijo čustva.
Ful bi raje vidla, da bi ostala v določenih trenutkih bolj "hladna".
Isto je pri meni..Hitro me prizadene kaj in s tem posledično sparvi v jok.In naj se še tako trudim,solz ne morem zadržat.
hehe, ena znanka k se je včasih ful tepla, je zmeri kakšno tepla in brcala, zraven pa jokala kot dež
jst sm pa tud ena velka jokica....sicer ko se kregam se ponavad ne jokam, če se že morm se grem jokat stran da me ne vidijo...noem jim pustit tega veselja...
me pa tud hitro kakšna stvar prizadane, sploh če pride iz ust nekoga ki mi je blizu in ni ravno na mestu....
mislm da pa s tem ni nč narobe..taki smo, jebat ga...boljše bit tak, kot pa v sebi zadrževat ali še huje, bit hladen kot led...
No, potem pa le kar pogumno, pa če je treba jih več sprobat in zamenjat, pa kaj, gre se za tvoje duševno zdravje, ki se ga še premal zavedamo oz. včasih premal cenimo in se hitro lahko skrha. Tud naša psiha, čeprav se je ne da izmeriti, rabi včasih strokovno pomoč.Aloha napisal/-a:Sem sama že večkrat razmišlala o kšni strokouni pomoči in ne, tega me ni sram, ne vem, zakaj bi me blo. Nism premaknjena, mam pa pač težave, k jih sama ne znam več reševat.
in boli me, da se zavedam začaranga kroga, vn pa ne znam.
Aloha napisal/-a:Sej bom najbrš res začela delat u to smer, glede na to, da mi je use bol jasno, da sama ne morem pridet stvari do dna. Se zavedam določenih dejstev in slabosti, zarad kerih sm, kakršna sm, ampak se mi zdi, da to ni use, da se skriva nekje u men neki, za kar sploh ne vem
Me edin skrbi, da bi me mojedva odvrnla od tega, u smislu "sej maš naju, pa se pogovor pa zjoki", ne rabš nikamor drgm hodt... Sam se mi zdi, da to usen ni isto.
Tole je ubistvu ful lepo, če ti rečeta, sta res razumljiva starša, ampak kot pravi Lorelai20, jima lepo poveš, da misliš, da rabiš nekoga bolj strokovnega za pomoč..Aloha napisal/-a:Me edin skrbi, da bi me mojedva odvrnla od tega, u smislu "sej maš naju, pa se pogovor pa zjoki", ne rabš nikamor drgm hodt... Sam se mi zdi, da to usen ni isto.
Vse lepo in prav, ampak običajno ravno taki, dobre dušče, najmanj "dobijo" nazaj, take nihče ne opazi, ko rabijo pomoč...mary-kate and ashley bigg napisal/-a:mislim, da ni nič narobe, če si čustvena in to tudi pokažeš - je veliko bolje, da imaš veliko srce, kot pa da ga sploh nimaš in si zaprt vase. čustveni ljudje imajo eno posebno danost in to je da opazijo stvari okoli sebe, jih začutijo, da vedno vedo, kdaj kdo potrebuje pomoč, podporo ali objem in da znajo sočustvovati, jokat s tabo ... to je ena zelo lepa lastnost, ki je nima vsak.
purple_rain napisal/-a:Vse lepo in prav, ampak običajno ravno taki, dobre dušče, najmanj "dobijo" nazaj, take nihče ne opazi, ko rabijo pomoč...mary-kate and ashley bigg napisal/-a:mislim, da ni nič narobe, če si čustvena in to tudi pokažeš - je veliko bolje, da imaš veliko srce, kot pa da ga sploh nimaš in si zaprt vase. čustveni ljudje imajo eno posebno danost in to je da opazijo stvari okoli sebe, jih začutijo, da vedno vedo, kdaj kdo potrebuje pomoč, podporo ali objem in da znajo sočustvovati, jokat s tabo ... to je ena zelo lepa lastnost, ki je nima vsak.
Zakaj? Useh razlogou ne poznam, en večjih je sigurno razpad ene zveze pred leti, kera mi je ful pomenla... takt se je začela agonija . Čeprou nism nikol misnla, sm ga uspela prebolet. Ampak se stvari niso dost popraule, menjajo se sam osebe. In situacije do kerih prhaja, povlečejo za sabo mene celo, zato tut jokam, mi je hudo, me przadanejo zadeve, k me mogoče drugač sploh ne bi, saj ne u tolkšni meri (jokat ob dokumentarcih o pingvinih in podobne)... Kr u usakem nesrečnem al pa srečnem dogodku najdem sebe, začutm žalost al pa srečo "nastopajočih"...
Kr noben nikol ni zašou u take skrajnosti.
