Jokica - pretirano čustvovanje

Pomoč iz čustvenih stisk.
Odgovori
Maudisa
Cosmopolitanka
Cosmopolitanka
Prispevkov: 1099
Pridružen: 29. Avg. 2006 16:22

Neprebrana objava Napisal/-a Maudisa »

Frenkie napisal/-a:Jst sm pri sebi opazila, da se sploh ne morem s kom skregat, brez da bi mi šlo takoj na jok. Res mi gre to na živce, ker bi včasih ko me nekdo užali rada kej nazaj povedala, ampak ne morem, ker me čist preplavijo čustva.

Ful bi raje vidla, da bi ostala v določenih trenutkih bolj "hladna".


Isto je pri meni..Hitro me prizadene kaj in s tem posledično sparvi v jok.In naj se še tako trudim,solz ne morem zadržat. :(
MilkyWay
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 2708
Pridružen: 01. Mar. 2007 19:12
Kraj: ...en tu corazón..

Neprebrana objava Napisal/-a MilkyWay »

ko se kej skregam s tipom se vedno zjočem...pa si vedno na novo govorim d ne bom jokala!!! :? ma si ne morm pomagat...
ada22
Sramežljivka
Sramežljivka
Prispevkov: 8
Pridružen: 15. Apr. 2007 0:06

Neprebrana objava Napisal/-a ada22 »

draga aloha ti bom zaupala svojo izkušnjo pa upam da ti bo kj pomagalo.jz sm pr 7 letih zgubila očeta in kadarkoli mi ga kdo omeni se zjokam....to je šlo že v take skrajnosti,da sem morala v bolnico na obletnico njegove smrti.zato sem si poiskala strokovno pomoč(bolj rečeno mi jo je mami).......s psihiatrom se pogovarjava o vseh mogočih stvareh in mi že njegovo temeljito poslušanje fuuuuuuul pomaga.jaz bi ti svetovala da prosiš osebno zdravnico da ti da napotnico za psihiatra.sj to ni nč sramotnega.na začetku smo samo jz,mami pa moj zaročenc vedl za to.......zdj pa vejo čist vsi in ni me sram....ker se zdj lahko že z mami pogovarjam o očetu......sj se še zdj zjokam,sm je dost lažje
upam da sm ti kj pomagala
lp
*purple*
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7612
Pridružen: 23. Jan. 2006 14:54

Neprebrana objava Napisal/-a *purple* »

Maudisa napisal/-a:
Frenkie napisal/-a:Jst sm pri sebi opazila, da se sploh ne morem s kom skregat, brez da bi mi šlo takoj na jok. Res mi gre to na živce, ker bi včasih ko me nekdo užali rada kej nazaj povedala, ampak ne morem, ker me čist preplavijo čustva.

Ful bi raje vidla, da bi ostala v določenih trenutkih bolj "hladna".


Isto je pri meni..Hitro me prizadene kaj in s tem posledično sparvi v jok.In naj se še tako trudim,solz ne morem zadržat. :(


hehe, ena znanka k se je včasih ful tepla, je zmeri kakšno tepla in brcala, zraven pa jokala kot dež :D enostavno je vedla da dela narobe in je mela takoj slabo vest, vseeno pa ni mogla nehat tepst :lach:

jst sm pa tud ena velka jokica....sicer ko se kregam se ponavad ne jokam, če se že morm se grem jokat stran da me ne vidijo...noem jim pustit tega veselja...
me pa tud hitro kakšna stvar prizadane, sploh če pride iz ust nekoga ki mi je blizu in ni ravno na mestu....
mislm da pa s tem ni nč narobe..taki smo, jebat ga...boljše bit tak, kot pa v sebi zadrževat ali še huje, bit hladen kot led...
jemina
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 3807
Pridružen: 14. Jun. 2006 17:47

Neprebrana objava Napisal/-a jemina »

Jz sploh ne jokam več ... sem otopela popolnoma
Dame mas quiero mas
De esa bendita forma en que me miras
Solo tu, solo yo
Caricias que me roben la razon
Aloha
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 2848
Pridružen: 20. Sep. 2005 14:44
Kraj: Havajsko otočje

Neprebrana objava Napisal/-a Aloha »

Ene pišete, da vam gre na jok oz se zjokate kadar se z nekom (s)skregate... Se mi zdi to dokaj normaln odziu. Ampak moj čustvovanje pa presega meje normalnga in jokam velik preveč, se sekiram in zapraulam leta, k bi se mogla met najlepš, najbolš in bit bl k ne brezskrbna...

Ada22... Sem sama že večkrat razmišlala o kšni strokouni pomoči in ne, tega me ni sram, ne vem, zakaj bi me blo. Nism premaknjena, mam pa pač težave, k jih sama ne znam več reševat. Enkrat sm že bla pr psihiatrinji (k sva šla s takratnim fantom narazn in me je čis sesul), ampak sm mela očitno res nesrečo, kr če je bla tista gospa usposoblena in primerna za svoje delo, pol pa res ne vem :? Od nje sm šla še bl objokana in še bl na podnu, kr je dejansko name zvalila uso kriudo, da me je biuši przadeu in psihično maltretiru... Hvala za tako "pomoč"... In me je zdej kr mau strah, kr se bojim, da ne bi spet naletela na kšnga tacga.

Jemina... tut js sm že mela obdobje otopelosti... je tut to grozn občutk, ja. :(
Smell the warm and salty air... see a wave reflect a beam... stop and find a pretty shell... make it real your summer dream...
Dagi
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 754
Pridružen: 01. Avg. 2006 11:32
Kraj: ...

Neprebrana objava Napisal/-a Dagi »

*purple* napisal/-a:
Maudisa napisal/-a:
Frenkie napisal/-a:Jst sm pri sebi opazila, da se sploh ne morem s kom skregat, brez da bi mi šlo takoj na jok. Res mi gre to na živce, ker bi včasih ko me nekdo užali rada kej nazaj povedala, ampak ne morem, ker me čist preplavijo čustva.

Ful bi raje vidla, da bi ostala v določenih trenutkih bolj "hladna".


Isto je pri meni..Hitro me prizadene kaj in s tem posledično sparvi v jok.In naj se še tako trudim,solz ne morem zadržat. :(


hehe, ena znanka k se je včasih ful tepla, je zmeri kakšno tepla in brcala, zraven pa jokala kot dež :D enostavno je vedla da dela narobe in je mela takoj slabo vest, vseeno pa ni mogla nehat tepst :lach:

jst sm pa tud ena velka jokica....sicer ko se kregam se ponavad ne jokam, če se že morm se grem jokat stran da me ne vidijo...noem jim pustit tega veselja...
me pa tud hitro kakšna stvar prizadane, sploh če pride iz ust nekoga ki mi je blizu in ni ravno na mestu....
mislm da pa s tem ni nč narobe..taki smo, jebat ga...boljše bit tak, kot pa v sebi zadrževat ali še huje, bit hladen kot led...


se sam podpišem lah pod vse to...
Always look on the bright side of life!
purple_rain
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7639
Pridružen: 13. Feb. 2006 13:45
Kraj: Lj

Neprebrana objava Napisal/-a purple_rain »

Aloha napisal/-a:Sem sama že večkrat razmišlala o kšni strokouni pomoči in ne, tega me ni sram, ne vem, zakaj bi me blo. Nism premaknjena, mam pa pač težave, k jih sama ne znam več reševat.
No, potem pa le kar pogumno, pa če je treba jih več sprobat in zamenjat, pa kaj, gre se za tvoje duševno zdravje, ki se ga še premal zavedamo oz. včasih premal cenimo in se hitro lahko skrha. Tud naša psiha, čeprav se je ne da izmeriti, rabi včasih strokovno pomoč.
Sploh je pa to moderno, hehe.
Aloha
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 2848
Pridružen: 20. Sep. 2005 14:44
Kraj: Havajsko otočje

Neprebrana objava Napisal/-a Aloha »

Sej bom najbrš res začela delat u to smer, glede na to, da mi je use bol jasno, da sama ne morem pridet stvari do dna. Se zavedam določenih dejstev in slabosti, zarad kerih sm, kakršna sm, ampak se mi zdi, da to ni use, da se skriva nekje u men neki, za kar sploh ne vem :( in boli me, da se zavedam začaranga kroga, vn pa ne znam.

Me edin skrbi, da bi me mojedva odvrnla od tega, u smislu "sej maš naju, pa se pogovor pa zjoki", ne rabš nikamor drgm hodt... Sam se mi zdi, da to usen ni isto.
Smell the warm and salty air... see a wave reflect a beam... stop and find a pretty shell... make it real your summer dream...
Lorelai20
Debatorica
Debatorica
Prispevkov: 380
Pridružen: 07. Nov. 2005 16:55
Kontakt:

Neprebrana objava Napisal/-a Lorelai20 »

Aloha napisal/-a:Sej bom najbrš res začela delat u to smer, glede na to, da mi je use bol jasno, da sama ne morem pridet stvari do dna. Se zavedam določenih dejstev in slabosti, zarad kerih sm, kakršna sm, ampak se mi zdi, da to ni use, da se skriva nekje u men neki, za kar sploh ne vem :( in boli me, da se zavedam začaranga kroga, vn pa ne znam.

Me edin skrbi, da bi me mojedva odvrnla od tega, u smislu "sej maš naju, pa se pogovor pa zjoki", ne rabš nikamor drgm hodt... Sam se mi zdi, da to usen ni isto.


Hm, če ti rečeta to, jima pa lepo in prijazno razloži, da ne gre za to, da nimaš nikogar za pogovor oz za zjokat se mu, ampak da si mnenja, da pač rabiš strokovno pomoč, ker ti nasveti prijateljev ne pomagajo več. Mislim da bosta naredila vse kar bo v njuni moči, da bi ti pomagala. Itak morata videt, da trpiš in si žalostna.

Js ti želim velik uspeha pri spopadanju s tem :bussi:
purple_rain
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7639
Pridružen: 13. Feb. 2006 13:45
Kraj: Lj

Neprebrana objava Napisal/-a purple_rain »

Aloha napisal/-a:Me edin skrbi, da bi me mojedva odvrnla od tega, u smislu "sej maš naju, pa se pogovor pa zjoki", ne rabš nikamor drgm hodt... Sam se mi zdi, da to usen ni isto.
Tole je ubistvu ful lepo, če ti rečeta, sta res razumljiva starša, ampak kot pravi Lorelai20, jima lepo poveš, da misliš, da rabiš nekoga bolj strokovnega za pomoč..
mary-kate and ashley bigg
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 733
Pridružen: 13. Maj. 2006 15:56

Neprebrana objava Napisal/-a mary-kate and ashley bigg »

aloha, tvoj post me je zelo ganil. tud jaz se najdem v tvojih besedah. mislim, da ni nič narobe, če si čustvena in to tudi pokažeš - je veliko bolje, da imaš veliko srce, kot pa da ga sploh nimaš in si zaprt vase. čustveni ljudje imajo eno posebno danost in to je da opazijo stvari okoli sebe, jih začutijo, da vedno vedo, kdaj kdo potrebuje pomoč, podporo ali objem in da znajo sočustvovati, jokat s tabo ... to je ena zelo lepa lastnost, ki je nima vsak.

čustva so v veliki meri že prirojena in težko jih je spremeniti, lahko pa jih poskusiš uravnovesiti, če imaš občutek, da gre za pretirano čustvenost, in da te to ovira pri vsakdanjem življenju ... mogoče to izhaja tudi iz kakšnega "nevšečnega" dogodka, ki se ti je zgodil v preteklosti. poskusi razčistiti s sabo in se vprašaj, kaj dejansko vpliva na tvoja čustva, kaj te pripravi na jok ... poskusi se pogovoriti z osebo, za katero meniš, da bo tvoje čustvovanje razumela.

lahko ti povem še svoj primer: ko sem bla majhna sem zgubila mamo in od takrat naprej mi vedno, ko vidim na cesti kakšno mamo&hči, ki se objameta, skupaj nakupujeta, sedita na sladoledu itd., stopijo solze v oči. da ti ne govorim o takšnih prizorih v filmih, ob katerih jokam kot dež...

poskušaj gledat na stvari bolj razumsko, po drugi strani pa se zavedaj, da je čustvenost je ena izmed najlepših lastnosti.

želim ti velik sreče!
purple_rain
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 7639
Pridružen: 13. Feb. 2006 13:45
Kraj: Lj

Neprebrana objava Napisal/-a purple_rain »

mary-kate and ashley bigg napisal/-a:mislim, da ni nič narobe, če si čustvena in to tudi pokažeš - je veliko bolje, da imaš veliko srce, kot pa da ga sploh nimaš in si zaprt vase. čustveni ljudje imajo eno posebno danost in to je da opazijo stvari okoli sebe, jih začutijo, da vedno vedo, kdaj kdo potrebuje pomoč, podporo ali objem in da znajo sočustvovati, jokat s tabo ... to je ena zelo lepa lastnost, ki je nima vsak.
Vse lepo in prav, ampak običajno ravno taki, dobre dušče, najmanj "dobijo" nazaj, take nihče ne opazi, ko rabijo pomoč... :/
mary-kate and ashley bigg
Kofetarica
Kofetarica
Prispevkov: 733
Pridružen: 13. Maj. 2006 15:56

Neprebrana objava Napisal/-a mary-kate and ashley bigg »

purple_rain napisal/-a:
mary-kate and ashley bigg napisal/-a:mislim, da ni nič narobe, če si čustvena in to tudi pokažeš - je veliko bolje, da imaš veliko srce, kot pa da ga sploh nimaš in si zaprt vase. čustveni ljudje imajo eno posebno danost in to je da opazijo stvari okoli sebe, jih začutijo, da vedno vedo, kdaj kdo potrebuje pomoč, podporo ali objem in da znajo sočustvovati, jokat s tabo ... to je ena zelo lepa lastnost, ki je nima vsak.
Vse lepo in prav, ampak običajno ravno taki, dobre dušče, najmanj "dobijo" nazaj, take nihče ne opazi, ko rabijo pomoč... :/


na žalost. :cry: :cry:
Aloha
Cosmopsiho
Cosmopsiho
Prispevkov: 2848
Pridružen: 20. Sep. 2005 14:44
Kraj: Havajsko otočje

Neprebrana objava Napisal/-a Aloha »

Mary-Kate in purple_rain :knuddel: dam obema prou...

Mary-Kate ... Kt sm že pisala, sm bla od nekdaj pr ta čustvenih, use lepo in prou, sam z leti pa so usi moji čustveni izlivi, srce parajoči občutki, presegl meje znosnega :? Zakaj? Useh razlogou ne poznam, en večjih je sigurno razpad ene zveze pred leti, kera mi je ful pomenla... takt se je začela agonija . Čeprou nism nikol misnla, sm ga uspela prebolet. Ampak se stvari niso dost popraule, menjajo se sam osebe. In situacije do kerih prhaja, povlečejo za sabo mene celo, zato tut jokam, mi je hudo, me przadanejo zadeve, k me mogoče drugač sploh ne bi, saj ne u tolkšni meri (jokat ob dokumentarcih o pingvinih in podobne)... :( Kr u usakem nesrečnem al pa srečnem dogodku najdem sebe, začutm žalost al pa srečo "nastopajočih"...

Uso zmedo u glavi pa srcu še najbl razume mami, k je z mano dala skoz marsikero hudo uro, sam tut to ne gre vedno, kr jo razjezijo določene stvari, k si jih jst ne dam dopovedat al pa ne poslušam in nardim po svoje (kr pač čutm, da moram tko narest, da moram probat)... Kolegice pa kolegi pa čist odvisno... Nekateri so se trudil, sam če pa kdo dejansko razume, pa ne vem... :( Kr noben nikol ni zašou u take skrajnosti.

In ja, purple_rain, takt k resnično rabš nekoga, ni nobenga... In sam pridet skoz tist najhujš (k te neki sesuje pa se ti "strga") je neki najbl groznga.
Smell the warm and salty air... see a wave reflect a beam... stop and find a pretty shell... make it real your summer dream...
Odgovori