Osamosvojitev in stroški življenja

v-e-s-n-a

^^ ce lahko malo pokomentiram: v tvojem primeru, ce bi mogla kdaj malo bolj stisnit, se mi se vedno ne zdi, da bi se mogla full omejevat: za oblect si se vedno kupis, ampak pac ne dragega kosa oblacila (predvidevam da gre za znesek enega kosa vec kot 100€), odpoves se kaki pijacki in izletu.
Pa ce zdaj vsak mesec nekaj kupis za flet, kupis kasneje nekaj za flet 1x na 2 meseca. No big deal...pri tebi je se lepo

haylee

^^ Se strinjam! Jst sm mela res ful srečo in se še kako zavedam. Sebe sm dala samo kot primer - sem v službi, imam neko povprečno plačo, živim samo sebe, delno mi stroške še vedno krijejo drugi pa sm daleeeeč od tega, da razmetavam z denarjem. Če pa bi dejansko zdele plačevala polne stroške stanovanja ali pa še kako najemnino + sama krila use stroške glede avta (registracija, popravila itd) bi mogla pa že kr fajn pazt, kam dam usak euro. Sem pa v taki službi, kjer imam občasno stik z ljudmi na socialnem dnu, kar mi dobesedno pokvari ceu teden. Osebni stečaji naraščajo, deložacije se vrstijo. Glih včeraj sem spoznala družino z mamo in 6imi hčerami, ki živijo od denarne pomoči, ki znaša 630 eur. Kako??..

emanuela

Kako? Pomoje životarijo. In to konkretno.
Jaz sem dve leti živela sama v Lj, kar pomeni-sama za najemnino, stroške, ob faksu sem delala preko študenta. Večino časa je šlo,ene 2x je mami prispevala-pa sem imela avto sama preko, tudi tankanje itd. Ampak-nisem si kupovala fensy cot, nisem žurala, hodila okrog, v avto sem jemala sopotnike preko prevoza itd. Ni bil to glih neki uau, da bi rekla kako sem lahko zapravljala, ker tudi če bi hotela ni bilo časa, mi je pa bil občutek samostojnosti boljši kot pa ves prosti čas na svetu in odvisnost od mami (v gl, najemnina 220€-živela sem sama+stroški nekje 120€, potem pa še hrana in vse ostalo...)
Ljudje brez otrok, ki jamrajo kako ne gre iz meseca v mesec so malo razvajeni-v primeru, da še lepo živijo doma in dajo nekaj evrov za stroške itd. Dokler si lahko kupujemo novo cotovje itd, bi rekla, da nam gre še lepo.

haylee

Ma ja, sam fora je u tem, da sm jst misnla, kok se bom lah preseravala, ko sm šla v službo (oziroma kok bom velik prišparala) - pa ni glih tko no. Sicer sm na splošno dost varčna in mi je kr težko dat več kot 20 evrov za kako kos obleke, da o dragih večerjicah in ostalem razmetavanju z denarjem ne govorim. Samo zdaj dejansko razumem, da v štiričlanski familiji 2 povprečni plači ne pomenita nekega blazno udobnega življenja, kot sta to recimo pomenile 10 let nazaj.

v-e-s-n-a

A zdaj pa nic ne mores prisparat?

Hkrati pa res ne gre primerjati zdajsnjega zivljenja z 10, 15 let nazaj ali se vec...lazje se je dobilo kredit, stanovanje, sluzbo se je dobilo za nedolocen cas. Mi tega termina kmalu vec ne bomo poznali.

Pa emanuela svaka ti cast za vso to odrekanje v casu studentskih let. Vecina tega ne bi bila sposobna oz. bi rajsi izbrala lih kontra kot ti: financna odvisnost od starsev in zuranje non stop

Poznam par takih primerov, ki so do 30 leta zivela pod okriljem starsev, si nato nasli bejbo z razsutim fletom in zdaj ko bi bilo treba renovirat to zavlacujejo in zavlacujejo, ker se niso pripravljeni dolocenim stvarem odpovedat, malo varcevat in stisnit pasu.

tamaratammy

Ja uf, js bi rekla da preživet je teško. Sedaj sicer imam svoje gospodinjstvo-ne pri starših, vendar sem začasno pri partneru. Ko sem bila še sama sem pa 7,8 mesecev živela sama. Imela sem štipendijo 190 eur + kar sem delala preko študenta. S tem sem sama plačala najemnino + stroške. Vse skupaj je prišlo prib. 300eur.Potem je tukaj še hrana itd. Tako da če si sam je res teško.

haylee

v-e-s-n-a napisal/-a:A zdaj pa nic ne mores prisparat?

Prišparam, ampak samo zato, ker (še) ne krijem vseh stroškov sama - če bi jih, pa mi na letni ravni pomojem nebi kej dost ostal. Sj preživet se da (itaaak), sam prišparat kakšn malo bolj konkreten znesek pa bolj težko, če nimaš več kot 1000eur plače.

floribunda

js šparam večinoma na cotah. res redko si kupim kej novega, če pa že, kupim premišljeno. shopping spreejev ne prakticiram sploh. če si naenkrat kupim dve stvari je to že cel podvig. kupujem kar rabim, izogibam se crapa na popustih, ki ga kupiš samo zato ker je poceni.
šparam na kavicah v centru, raje jo spijem doma. poleti ne posedamo po kafičih, ampak si gremo v trgovino po par pivičk in sedimo ob ljubljanici.
ko grem ven ne visim ob šanku (čeprav, če pomislim....ko sem prišla v ljubljano je bilo 5000 celo premoženje, zdej pa komaj zguram večer z 20€)
kuham po večini doma, from scratch, kar se kar pozna. ampak ne šparam na kvaliteti sestavin.
pri darilih skušam bit čim bolj kreativna in čim manj zapravljiva.

še vedno pa me zanima kako sarimari zgura z 200€ skozi mesec. teach me master!

*Lani*

Mene ne bi presenetilo, da so Sarissimini stroški pod 200 EUR, če je na primer v študentskem domu. Moji bi tudi bili, če ne bi bila pri privatniku, ker plačujem za privatno sobo in stroške daleč največji del. Mogoče bi drugače poskusila priti v dom, ampak me ni mikalo, ker bi morala predolgo počakati na privatno sobo, sem pa taka, da potrebujem prostor čisto zase.

Saj.. Sem v dijaškem domu, ampak imamo študenti svoje nadstropje, plačujem 130eur za precej veliko sobo (ki si jo delim še z dvema cimrama), v ceni so že zajtrk, večerja, možnost pranja perila, avto parkiram zastonj itd.
Po Lj hodim peš (sem relativno v centru, tako da je to popolnoma izvedljivo), avto je družinski, tankam ga načeloma sama, ko je registracija in zavarovanje pa prispevam tudi jaz (seveda pobiram ljudi prek prevozov). Cote si kupujem sproti, ko kaj rabim, ne nosim strašno hudih znamk, pa tudi ne hodim raztrgana okoli

. Hrano si kupujem samo za zraven, saj če maš konkreten zajtrk in toplo večerjo nekaj dosti več ne rabiš. Zavarovanje mi plačujejo moji, ker mamo neko družisko polico al nekaj takega. Strižem se pri stevotu, ko strižejo praktikantke in je zastonj

. Žuram ne ravno dosti, ko pa grem poskušam zapravit neko sprejemljivo vsoto. Seveda svojih točnih stroškov ne vem (pa tudi spreminjajo se s časom), to pa je okvirno to kar se spomnim

Prosim ne me napadat, nisem hotela nič slabega, samo povedat, da pač poskušam prišparat kjer je zame sprejemljivo, še posebej dokler živim na račun staršev

. Imam to srečo da staršev to ne moti/ne zahtevajo od mene da se osamosvojim, ker bi verjetno bolj težko furala faks in študenstko delo zraven. Seveda pa delam prek študenta ko le morem. Nisem hotela nobenega obsojat, učit kako naj živi ali karkoli.

floribunda

Sarissima napisal/-a:Saj.. Sem v dijaškem domu, ampak imamo študenti svoje nadstropje, plačujem 130eur za precej veliko sobo (ki si jo delim še z dvema cimrama), v ceni so že zajtrk, večerja, možnost pranja perila, avto parkiram zastonj itd.

sej te ne napadam

apak zgornje citirano kar tebe pride 130€, pride mene cca. 400-450€. pa so to zgolj osnovni stroški. pri 27. pač ne morem več bivat v študentu, pa tudi svoj mir rabiš počasi in ti je muka sobo delit s tremi ljudmi.

z leti se potrebe in stroški spremenijo zato je logično, da ti lahko z 250€ preživiš, js pa nikakor.

Popolnoma razumljivo

.

*Lani*

No, da povem še kako pri meni deluje. Mi gre vsak mesec 210 EUR na sobo vred s stroški, 20 EUR na mesečno za avtobus, 12 EUR na naročnino za mobitel, največ 60 EUR na hrano in pijačo in največ 20 EUR na šampone, balzame, toalet papir, čistila in podobno, kar ne spada pod hrano in pijačo. To so moji nujni stroški, potem pa mi mogoče gre še največ 20 EUR na nenujne stroške, ki so na primer, da grem ven na čaj, na kakšen izjemoma plačljiv kulturni dogodek, na vožnjo z vlakom k fantu, ki prebiva v drugem mestu in podobno. Tako, da mi na mesec gre največ 342 EUR in je še to več kot preveč, ker sem tu vse malo preveč navzgor zaokrožila in vem, da mi dejansko na povprečen mesec gre malo manj kot 320 EUR, več pa izjemoma. Na primer enkrat na leto, ko se prične faks, mi gre še kakšnih 80 EUR, parkrat na leto, ko potrebujem kakšna oblačila, obutev in podobno, še kakšnih 50 EUR, enkrat na leto, ko obnovim kartico za mlade, da imam potem popust na vozovnice za vlak, pa še 18 EUR.

Džeki

Aha, ugotavljate, da življenje ni poceni. Fajn. Še lani ste me tukaj prepričevali, da pretiravam in da samska oseba v LJ ne rabi 800 eurov za preživetje.

slovenc79

preživet mesec z manj kot 800 evri je pa sigurno možno no