Džeki napisal/-a:
Tisti, katerim si dober samo, ko si pozitiven, nasmejan, dobre volje...spadajo v rubriko znanci.
Zame je znanec nekdo, s katerim si rečeva samo "zdravo" in "kako si" oz. take splošne stvari, če gre za znanca, ki ga pogosteje srečuješ. Potem so tukaj kolegi, ki so mišljeni kot družba za občasne kavice, pijančevanje, pa še za slednje se včasih ne moreš zmenit, ker so različni interesi. Prijatelj pa je tisti, ki ti zna tudi prisluhnit, ne samo govorit o sebi in svojih problemih. Pred leti sem se družila s punco, ki me je poklicala samo takrat, ko je rabila tolažilno kavo ali da se je morala napit.
Ko pa sem jo sama poklicala, pa se ji je redko kdaj dalo kam premaknit svojo rit, ker je bila polna izgovorov.
Sem ugotovila, da prijateljice v bistvu ne rabim, če ni tista prava, ki ji ne gre samo za lastne interese. Sem končala že kar nekaj prijateljstev, ker sem prišla do spoznanja, da je bolje biti sam kot v slabi družbi. Ko sem bila v zvezi, sem se zaupala fantu in mi je to zadostovalo. Že od nekdaj pa zaupam mami ali sestri, odvisno za kaj gre. Nekih kvazi prijateljic ne rabim okoli sebe, še manj pa tako, ki mi vedno piše, kako dolgo se že meniva za pijačo, ko pa predlagam konkreten datum, kdaj bi se dobili, pa ima vedno v načrtu že nekaj drugega. In raznorazna virtualna prijateljstva, ki so privedla do (največ ene) kave, potem pa samo še občasnih pogovorov na fb, se mi zdijo pravtako nepotrebna. Če rabiš prijateljico samo, ko tvoja zate nima časa, ker ves čas visi pri svojem fantu ali kaj podobnega, potem pa ima spet čas zate, mi ne stokaj tistih par dni, kasneje pa ignor. Res ne prebavljam takih ljudi, zato si samo prihranim živce s tem, ko se ne ubadam več s kampanjskimi "prijateljicami".
in da ti v težkih situacijah stvari ob strani in te podpira.
