

Knigca mi je bla res prisrčna, simpatični opisi pasjih podvigou, zlo čustveni orisi staranja in trenutkou pred smrtjo, zaključek, po kermu obrišeš souzice in se nasmejiš. U filmu tega ni

Sicer je use skp čist gledljivo (sploh, če se z zgodbo srečaš prvič), mi je tut jasno, da se 300 strani knjige ne da zajet u dve urci filma, ampak spuščeno je blo kr neki men osebno bistvenih trenutkou in dogodkou (na kere sm skos čakala, pa je blo prej konc), medtem ko so se določene scene, za zgodbo ne tok relevantne, mal zavlekle.
Jokala sm usen (ampak velik mnj intenziuno kt pr knjigi), u kotu učka sm vidla tut njega, kako sumljivo mežika in smrkne (on, k ob filmih res nikol ne joka), nasmejala sm se lih tko, kužati so bli cukri, Anistonka klasično simpatična, Wilson faca (mogoče zarad podobnosti z enim biušim
