"Se*s z naključnim tipom s Tinderja mi je rešil življenje" (izpoved bralke)

"Imate raka na dojki v tretjem stadiju," niti slučajno niso besede, ki jih pričakuješ slišati pri 29 letih. Slišala sem jih pet dni zatem, ko mi je tip s Tinderja povedal, da je v moji levi dojki začutil bulico, štiri dni zatem, ko so mi naredili biopsijo na omenjeni dojki, in en dan zatem, ko smo se s prijateljicami šalile, kakšna je verjetnost, da sem v letu, kot je 2020, dejansko dobila raka.

Očitno je zame življenje v času globalne pandemije lahko še hujše. A naj zavrtim čas nekoliko nazaj.

Nedolgo pred mojo diagnozo sem končala šestletno razmerje in sem počela vse, kar bi počela vsaka sveže samska oseba: začela sem uporabljati aplikacije za zmenke. Samu je v opisu profila pisalo "ljubitelj kave", zato je bilo očitno, da se bova ujela. Na najin prvi zmenek sva obiskala kup pražarn in si ob koncu večera dala poljubček. Nihče izmed naju si ni želel nič resnejšega, a vendar od njega nisem dobila vtisa, da ga zanima le seks za eno noč; ob njem sem se namreč počutila varno, prijetno, samozavestno in še več. Odločila sva se, da se ponovno vidiva.

Nekega večera, ko sva ležala v postelji, me je Samo začel božati po prsih. (Vse, ki ste kdaj bile z moškim, ki je obseden s prsmi, veste, da je to nekaj, kar se preprosto zgodi – ne glede na to, ali to vodi do česarkoli seksualnega ali ne.)

"Si kdaj šla preveriti to bulico?" me je vprašal. V hipu sem se začela zagovarjati.

"Ne, to je le moja dojka," sem mu odgovorila in potipala bulico še sama. Mislim, saj pa je normalno, da imajo dojke v mojih letih bulice … kajne? Nadaljevala sva s tem, kar sva počela, a vendar sem naslednji dan vseeno obiskala zdravnika. Dobila sem termin za ultrazvok (zanimivo dejstvo: mamografi v resnici niso najboljši pri odkrivanju raka na dojki pri ženskah pod 40 let, saj imamo bolj gosto prsno tkivo) in tako so našli pet centimetrov veliko tkivo. Ko sem dobila izvide, sem si dobesedno mislila: "Okej, sranje." Kako naj povem ljudem? Če bi o tem govorila, bi to pomenilo, da je res, na to pa še nisem bila pripravljena.

Odločila sem se, da bo moj prvi korak to, da končam odnos s Samom. Nisem ga želela obremenjevati s plešasto punco, ki bo večino časa utrujena, slabotna in izgubljala nohte.

No, ko sem to poskušala narediti, pa mi je rekel: "Hej, ne, ne bo se zgodilo. Če bi menil, da tega nisem sposoben, bi to rekel. Ampak dajva si priložnost; poskusiva se skupaj boriti."

In to sva tudi storila. Glede na to, da lahko kemoterapija zelo negativno vpliva na plodnost, sem v juniju začela s procesom zamrznitve jajčec, nato pa sem od julija do novembra prejemala kemoterapijo. Samo, tip, s katerim bi se morala videvati le občasno, je bil ob meni skozi celotno izkušnjo. Pred spanjem me je božal po plešasti glavi, da sem lažje zaspala, in ko sem pobruhala svojo celotno steno, ker mi ni pravočasno uspelo priti do stranišča, je počistil, ne da bi izustil besedico.

Ko sem končno končala s kemoterapijo, sem se poslovila od svoje leve dojke, preden so mi jo ljudje v zaščitnih oblačilih odrezali. (Ja, to je bila mastektomija, ne grozljiv prizor iz grozljivke.) Prav tako so mi v celoti odstranili limfni vozel.

Samu sem rekla: "Seveda sem morala dobiti raka na dojki in si odstraniti dojko prav zdaj, ko sem v razmerju s tipom, ki jih obožuje." Njegov odgovor: "Ne skrbi, saj imaš še zmeraj drugo."

Konec marca 2021 sem začela z obsevanjem, kamor sem hodila vsak dan naslednjih pet tednov, dokler nisem bila dokončno ozdravljena. Zdaj čakam na rekonstruktivno operacijo, naslednjih deset let pa bom prav tako morala prejemati hormonsko terapijo.

Medtem … S Samom sva se skupaj vselila – in spoznala sem, da če ne bi bil dovolj pogumen, da bi omenil bulico, ki jo je začutil, morda danes ne bi bila tukaj. Na nek način bi to, kar je naredil, moralo biti nekaj samoumevnega (ker, če začutiš nekaj v dojki, testisu, pravzaprav kjerkoli na telesu, moraš povedati tisti osebi).

In prav to mi je najverjetneje rešilo življenje.

Predvsem zato, ker sama verjetno ne bi našla bulice: še nikoli namreč nisem opravila podrobnejšega samopregleda, niti ne vem, kako se to naredi. (Vse, kar moraš vedeti, sem zate povzela spodaj.) Zato ja, moški, ki me še zmeraj ljubkovalno kliče 'Bulica' in mi mesečno opravlja 'Samograme', da preveri, ali je vse v redu, je precej čudovit. Dobesedno je postal moja rešilna bilka. In morda najina zgodba dokazuje, da so tovrstne aplikacije vendarle nekaj več od lepih fotografij. Pravzaprav veliko več.

Vedno se samopreglejuj! Resnično ti svetujem, da to opraviš enkrat mesečno. To storiš tako:

1. korak

Pred ogledalo se postavi naga, ramena naj bodo vzravnana, roke ob telesu. Preveri, da na tvojih prsih ni nobene vidne zatekline, rdečice, nabrekline in/ali bulice.

2. korak

Dvigni roki nad glavo in ponovno preveri enake znake. (Nepravilnosti na dojki bodo morda lažje vidne v tem položaju.)

3. korak

S prsti nežno stisni vsako bradavičko in preveri, da iz njiju ne priteče kakršnakoli tekočina ali kri.

4. korak

Dvigni levo roko in s prsti desne roke nežno potipaj svojo levo dojko ter preveri, da ni kakšnih bulic, izboklinic in vdolbinic. Začni pri bradavički in se krožno pomikaj navzven, dokler ne dosežeš pazduh. Zamenjaj roki/dojki in ponovi postopek.

V kolikor zatipaš karkoli sumljivega ali opaziš kakršnokoli spremembo, takoj obišči svojo ginekologinjo.

Po predlogi Taylor Andrews prevedla N. Š.

"Za spodnje perilo sem odštela TOLIKO denarja, da bi se mi na koncu zgodilo ..." (se*s izpoved bralke)

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja