“Ne vem, ali sem biseksualka ali sem enostavno sita moških” (resnična izpoved)

Vsako leto imam manj energije in potrpljenja za moške (no, fantiče), ki so čustveno nedostopni, popolnoma nezreli in na pragu 30. let ne vedo, kaj si v življenju pravzaprav želijo.

Marsikdo bi verjetno pomislil, da je to moja krivda in da enostavno izbiram zgolj take tipe. No ... ni ravno tako. Takih tipov je enostavno preveč.

Prva super kombinacija je samovšečen tip, ki je čustveno nedostopen. Drugi mi je vprašanje 'sva midva skupaj?' postavil še preden je prišlo do tretjega zmenka. Tretji že nekaj let vsakih nekaj mesecev pošlje sporočilo ali seksi fotko, vidiva pa se enkrat letno, ker je sicer sila nezanimiv. Četrti me je povabil na zmenek, na katerega sploh ni prišel. Peti ... Je sploh potrebno nadaljevati?

Brez zadržkov lahko rečem, da sem moških naravnost sita.

Na žalost sem heteroseksualka. Vsaj tako sem mislila do sedaj. Okolje, v katerem sem odraščala, namreč ni bilo ravno naklonjeno istospolnim parom in o tem nikoli prej nisem razmišljala. Že od malega pa sem si postavljala vprašanje - Kaj je narobe s tem, če se imata rada dva moška ali dve ženski?

Danes, ko nimam energije za spoznavanje dolgočasnih tipov, se spomnim tistih trenutkov, ko sem kot najstnica razmišljala o tej temi. Z ženskami okrog sebe čutim čisto drugačno, zelo močno čustveno vez, ki mi je do sedaj ni nudil nobeden od moških partnerjev. Vedno sem čustveno hrano našla pri prijateljicah.

Učili so me, da so moški pač moški. Močni, 'pravi' moški pa ne izražajo čustev. Ker jim nekaj visi med nogami, se jim marsikaj oprosti - važno, da ne jokajo. Jezilo me je, ko je mama šepetala v trenutkih, ko je brat izražal čustva, saj jo je bilo sram. Sram, ker je bil čustven. Poznano?

"Zakaj bom ostala samska?" (brutalno iskren zapis Slovenke) 

Z ženskami se veliko hitreje in bolj intenzivno ujamem, razumem, povežem. In tako sem se ujela v misli, da bi bil mogoče čas, da se z žensko povežem tudi globlje, ne le na prijateljski ravni.

Nisem prepričana, če me ženske privlačijo tudi seksualno, pa čeprav smatram žensko telo za veliko lepšega od moškega. Do sedaj nisem nikoli začutila vzburjenosti ob pogledu na žensko telo, a morda gre le za potlačena čutenja zaradi vzgoje.

Kadar so se mi ženske približale, mi dale kompliment, mi je seveda prijalo - in takšna pozornost je na meni pustila veliko večji vtis, kot pa osvajanje s strani moških.

Že dolgo časa se tako poigravam z mislijo, da bi se morala tem svojim čustvom prepustiti in izkoristiti priložnost, ko se mi da ponudi, če mi bo seveda ugajalo. Ker dejtanje z moškimi mi očitno ne ugaja.

Preberi še: ŠOKANTNA izpoved bralke: "Moževa ljubica je poklicala mojo 7-letno hčerko, in ji rekla ..." 

Priporočamo tudi: Zgodba iz prve roke: Kako je videti življenje 'groupies' - deklet, ki so z zvezdniki na poti

Foto: Profimedia

Vir: Wannabe 

Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić