"Najina ljubezen je bila pravljična ... Dokler nisem morala enega dne poklicati policije" (resnična zgodba)

Nekje mesec zatem, ko sem končala svoje dvoletno razmerje, sem ob prihodu domov pod vrati zagledala ovojnico. Moj bivši mi je napisal ljubezensko sporočilo in zraven dodal vstopnico za razgledno točko na vrhu najvišje stavbe v mestu. Kako romantično, kajne? Hmm ... Niti ne.

To je bil šele začetek njegove manipulacijske igre, ki jo je počasi uvajal že vse od začetka najinega razmerja.

Govorim o vseh tistih stvareh, ki jih počneš na začetku zveze – komplimenti, naklonjenost, pozornost, magični zmenki in draga darila.

Ves čas mi je govoril, da sem najlepša ženska na svetu. Začel je (redno) klicati v službo, da je bolan, in to samo zato, da bi z menoj preživel cel dan. Pogosto je na večerje in pijače porabil na stotine evrov. Potem, ko sva bila skupaj šele nekaj mesecev, mi je za rojstni dan podaril prvo izdajo moje najljubše knjige iz otroštva, Skrivnostni vrt. Dal mi jo je medtem ko sva bila na najinem čezoceanskem potovanju, po zasebni večerji na plaži, posipani s cvetovi vrtnic. Vse je bilo zelo subtilno.

Nato pa se mu je naenkrat, ko me je ujel v svojo mrežo, utrgalo.

Kar je nekoč predstavljalo darilo, se je zdaj spremenilo v dolg. "Kdaj si ti meni karkoli dala?" je govoril in primerjal znesek, ki ga je on porabil zame, s tistim, kar sem jaz – z občutno manjšim proračunom – porabila zanj. Če je mislil, da mu predolgo ne odpišem na sporočilo ali nisem bila dovolj pozorna ali pa mi ni bilo do seksa, me je kaznoval z ignoriranjem.

Enkrat sem morala celo en teden prespati na kavču, saj sem na novoletni zabavi "sodelovala v skupinskem objemu".

Te morda zanima tudi: "Raje sem samska, kot pa z moškim, ki mu zame ni mar"

Tekom naslednjih dveh let se je vzorec jasno pojavil. En dan je pripravil dobro premišljen zmenek, poln romantičnih trenutkov. Že naslednji pa je pregledoval moj mobitel in me obtoževal, da mu lažem o vsem, od moje spolne zgodovine do moje težave s tesnobo.

En dan sem bila ljubezen njegovega življenja; že naslednji mi je grozil, da me bo vrgel iz stanovanja.

Včasih bi vztrajal pri tem, da mu lažem in mi pokazal dokaz, ki naj bi "dokazoval", da ga zavajam. Sčasoma bi rekel: "Takšno je pač moje dojemanje realnosti in je prav tako resnična kot tvoja. Kako lahko rečeš, da je tvoja realnost prava, moja pa ne?" Zato je bilo včasih preprosteje, da sem se mu opravičila.

V določenih trenutkih sem celo začela resnično dvomiti v svoj spomin. Nikoli mu nisem želela dati občutka, da njegovih čustev ne jemljem resno, zato sem zmeraj skušala stvari videti tudi z njegove perspektive, ki pa je kmalu postala edina perspektiva, ki je štela.

A vendar sem ga še vedno ljubila in verjela, da tudi on ljubi mene.

Težko je bilo reči, ali je bila tista vstopnica za razgledno točko le del manipulacije ali pa je šlo za iskreno izkazovanje ljubezni.

Preberi še: "Oprosti, če sem te prizadela, a ni mi žal, da sem sebe postavila na prvo mesto." (iskrena izpoved)

"Kako prikupno," so mi rekle prijateljice, ki niso poznale podrobnosti, ko sem jim povedala za sporočilo. V resnici ni bilo nič kaj prikupno.

Moj bivši se je dejansko pripeljal do mojega stanovanja, v katerem sem živela sama, in mi pod vrata potisnil čustveni ultimat, in to med tem, ko sem bila doma.

Njegovega povabila na razgledno točko nisem sprejela, a to ga ni ustavilo. Začel mi je pošiljati sporočila, e-maile, zasebna sporočila na Instagramu, me ozmerjal s tem, da sem brezsrčna in cipa ter mi grozil, celo s samomorom.

Naposled se je tri tedne kasneje ob štirih zjutraj pojavil pijan pred mojim stanovanjem.

Spustila sem ga noter in v enem trenutku očitno zadremala. Ko sem se zbudila, sem ugotovila, da je pregledal moj mobitel in videl, da se dobivam z drugim. Razburil se je in dvignil vzglavnik, ki sva ga, seveda, kupila skupaj. "Drugi moški je spal na moji blazini!" je zakričal, vzel vzglavnik, na moja tla izpljunil žvečilni gumi in odvihral ven.

Nekaj dni kasneje so me pred vhodnimi vrati pričakale škatle. V njih je bilo šest vzglavnikov, ki jih je poslal v opravičilo.

Takrat sem poklicala policijo.

Prišla sta dva policista in napisala zapisnik o tem, kaj se je zgodilo. Dobila sem tudi številko socialne delavke, ki me je spodbudila, da se lahko nanjo obrnem s katerim koli vprašanjem ali skrbjo ter mi rekla, da lahko kadarkoli zaprosim za prepoved približevanja – čeprav me nikoli ni fizično napadel – ker je bil nekoč moj intimni partner.

K mojemu stanovanju se več nikoli ni vrnil, a ne bom lagala, da je nehal s poskušanjem, da me dobi nazaj.

Po koncu razmerja sem potrebovala več let, da sem popolnoma razumela, kaj mi je počel, in zaživela naprej. Najboljša stvar, kar sem jih naredila? Nabavila sem si mačko (ja, vem, še en kliše). Moja ljubljenka mi polepša dneve, hkrati pa je on tudi močno alergičen na mačjo dlako, zaradi česar se več ne more približati ne mojemu stanovanju, ne meni.

Morda je vendarle verjel, da je bil romantičen, in morda me je resnično imel rad. A ne glede na vse: To ni prava ljubezen, ki sem jo tako oboževala v filmih.

Po predlogi Kathleen Walsh

Preberi še: "Tako sem svoje zlomljeno srce zacelila v samo 20 minutah" (resnična zgodba)

Priporočamo tudi: Zapis moškega: "Zdaj vem, da sva si bila usojena, in za to napako si nikoli ne bom oprostil"

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ