"Ugotavljam, da hčerke sploh ne poznam. Moja zlata pridna deklica si daje duška, ko mislimo, da prespi pri prijateljici ... Najraje bi jo zaklenila v sobo in je nikoli več izpustila."
"Ker se mi zdi, da kadi, kar je zame nesprejemljivo, ji večkrat preiščem sobo. Cigaret sicer res nisem našla, sem pa njen dnevnik. Ugotavljam, da hčerke sploh ne poznam.
Moja zlata pridna deklica si daje duška, ko mislimo, da prespi pri prijateljici, v resnici se predaja nočnemu življenju, menjava moške, kadi travo in posega po alkoholu.
Opisuje, da je poizkusila tudi že ecstasy in da bi ga z veseljem še kdaj. Najraje bi jo zaklenila v sobo in je nikoli več izpustila. Nisem je tako vzgajala in nočem niti, da mi kdo reče, da je to pač najstništvo. Očitam si, da sem kot mama zatajila, a ko pogledam po drugi strani, sem se res trudila, vse, kar sem lahko, sem dala od sebe, zato se sprašujem, kje je šlo narobe. Hčerke nisem vzgajala, da bo delikventka.
Nekaj pa je tudi res, in to me ohranja še pri upanju, da ni še vse zavoženo, še vedno je med najboljšimi dijaki na šoli, ima načrt biti zlata maturantka, pri šoli ne popušča, ambicije ostajajo enake. Ne bi rada, da ve, da ji stikam po sobi, a rada bi, da ve, da vem, da mi laže, da vem, da ima skrivno življenje.
Res bi si želela, da imava zaupnejši odnos, ne vem in očitno niti ne znam do tega priti.
Skrbi me, da bi se med nama naredil prevelik prepad in poti nazaj ne bi bilo. Odprta sem za vse dobronamerne namige, kako naj s hčerko izplavava iz tega šmorna in spet vzpostaviva en lep zaupljiv odnos," se je na slovenski forum po pomoč obrnila ženska.
"Na pomoč, tašča mi bo uničila zakon"
(klic na pomoč Slovenke)
To so ji svetovali nekateri uporabniki:
1.
"V nobenem primeru ji ne moreš povedat, da bereš dnevnik. Zaupanja potem ni več. Glej s tega vidika – sedaj veš, kaj se dogaja. Delaj na tem, usmerjaj hčerko. Poskusi 'slučajno' ujeti pri dejanju …"
2.
"Najprej res pridobi nazaj zaupanje tako, da nehaš stikat po njenih stvareh in iskati cigaret, brati dnevnika in podobno. Če ji misliš zaupati, potem ji zaupaj in se z njo pogovarjaj. Saj veš, da najstnikom ni lahko v glavi? Koliko se jim dogaja! Vsi tisti hormoni! Kaj pa, če je dnevnik fejk, ker ve, da ji stikaš po sobi?
Pa tudi res je, najstništvo je pač najstništvo. Lahko se še tako trudiš z vsem, pa ni nujno, da bo ostala pridna punčka, ki ne bo nikoli poskusila alkohola, cigaret, droge, seksa.
Si morda pomislila, da je to samo upor proti pridni punčki, ki jo mora igrati zaradi tebe?! Ker, če ti pričakuješ od nje samo to, da bo perfektna, potem nekje morda mora izpustiti ventile, da se ji ne zmeša. Pač ni tista idealna pridna odličnjakinja, temveč bitje s svojimi izkušnjami, potrebami, željami, tudi raziskovanjem."
3.
"Jaz sem bila ista konec srednje šole do sredine dvajsetih, še marsikaj več sem sprobala, pa sem sedaj uspešna, z zaključenim magisterijem, službo, resnim fantom in živim na svojem. Marsikdo, ki ga poznam, ki se ni izživel v tistih letih, jim je sedaj žal in so malo zagrenjeni. Tako, da mislim, da zanjo ni skrbi, očitno je pametna, če uspešno fura zraven še šolo.
Kar bi me na tvojem mestu res skrbelo, je samo vajin odnos. Tudi moja mama je bila čisto preveč posesivna in nikakor ni hotela spustit nadzora nad mojim življenjem. Zato sem se, takoj, ko sem lahko, odselila in potem se kakšne 3 leta praktično nisva pogovarjali. Ko sem bila v tujini. smo se slišali na 2 tedna, pa še to samo, ker je oče vzdrževal stik z mano. Prepiranja je bilo pred tem, pa tudi kasneje, ogromno. Po 10 letih se sedaj boljše razumeva, ampak še vedno jo moram držat na razdalji, da se ne začne vmešavat. Imam precej frustracij in zamer v sebi do nje, ker mislim, da se tako obnaša iz čistega egoizma in nikakor ni sposobna razumeti, da moje življenje ni njen produkt, ampak je moje in ga ustvarjam jaz.
Svetujem ti, da zavoljo tvoje hčerke usmeriš svojo energijo v druge stvari – v svoje hobije, svoje odnose s prijatelji, karkoli te pač veseli. Ne vdiraj ji več v zasebnost, ker zna enkrat samo počit in boš obžalovala še leta. Tako vdiranje v zasebnost ji lahko v trenutku ubije vse zaupanje vate in jo zlomi, in tega se ne bo dalo zlepa popravit. Upam, da boš zmogla. Srečno."
Kaj bi ji pa svetovala ti?
Resnična zgodba: Romantično kuhanje v dvoje se je spremenilo v ... nočno moro
