"A je to normalno?? Moja tašča od svojega sina zahteva ..." (klic na pomoč Celjanke)

"Kot, da je ljubosumna, da ima mene in da si ustvarjava skupno življenje."

"Kako hendlate svojo taščo? S fantom že dve leti živiva skupaj, imava precej veliko hišo (skupaj z mojimi starši, ločena nadstropja in ločeno gospodinjstvo/stroški) s kar ogromnim vrtom ter nekaj živalmi, ki poleg redne službe zahtevajo svoj čas in energijo. Pa nama je to prav fajn, pomagava tko mojim staršem, ki so že stari, kot njegovim, ki so sicer iz bloka.

Sam tu se zaplete, njegova mami, moja tašča, zahteva ogromno pozornosti od njega in od naju, pričakuje, da bova vsako nedeljo pri njej na kosilu (živi 40 min. stran), da bo on hodil rihtat psa v blok, ko sta onadva na dopustu, pa čeprav je tadrug sin 2 min. stran z avtom doma in njemu redno hodita pazit psa, ko je s punco na dopustu ali izletu.

Sam ne, drugega ne prosi za pomoč, čeprav je blizu doma in ni prav hudo zaseden, da ne bi imel časa, prostora, volje, ipd. Se večkrat ponudi pomagat, sam ne, ona hoče, da hodiva midva vsak dan rihtat psa in se vozit 40 min. v eno smer, čeprav je drug sin skorajda sosed. A je to normalno?? In potem naju grdo gleda, je užaljena, ima ‘tiho mašo’ in se mula kot ena smrklja, izvaja to tiho pasivno agresijo ter nabija slabo vest.

Midva imava z bajto in vrtom res veliko dela + sama si svoja drva pripravljava za zimo (za to hosto sva res hvaležna in ni nama težko delat), ampak vse doma + služba nama vzame veliko časa in energije, in kar sva frej, greva rada kdaj na kak izlet, v hribe, toplice, marsikaj pač. Saj ni problem priti na obisk, sam vsako nedeljo ob 13h bit tam na kosilu, ja kaj pa imava od nedelje? Sploh pozimi, ko so kratki dnevi … To je noro, ne razumem, kakorkoli obračam, in tudi ne znam z njo.

Kakšne barve je vaš avto? Psihologinja: to o vas pove veliko

Kot, da je ljubosumna, da ima mene in da si ustvarjava skupno življenje.

Pa je nikakor ne zanemarjava, redno pokličeva, pošljeva slike in video, ker nama je lepo z njima (taščo in tastom) deliti lepe trenutke in da vesta, da sva v redu. A sem res jaz ta čudna in nerazumna?" se na priljubljenem forumu sprašuje Slovenka.

Ne spreglej:

Preberi, kako ji je odgovorila in svetovala ena izmed članic:

"Po izkušnjah in kolikor pogledam naokrog, starši običajno okrog prsta 'vrtijo' tistega, ki se jim pusti. V tvojem primeru je očitno to tvoj partner. Mislim, da se bi v prvi vrsti vidva morala pogovoriti, kako bosta glede tega ravnala. Vse to, kar si nam napisala, obrazloži njemu, povej mu, da ti te zadeve niso všeč in da se bojiš, kako bo še v prihodnje. Kakšne bo še tašča počela v prihodnje, ko bosta imela kakega otroka (če ga nimata že) …

Nič, prav ničesar njegovim staršem nista dolžna. Razen če ni tvoj v vajino partnerstvo prinesel en kup podarjenega denarja s strani staršev, pa še to ne bi bila nič dolžna, saj vsak pač da sam od sebe. Dejstvo je, da so pač njegovi starši, a je njegova lekcija v tem, da se bo znal enkrat postaviti zase in bo mami pač lepo povedal, da ne bosta več hodila tja vsako nedeljo na kosilo in pika. Prišla bosta kdaj na obisk za kako uro, pa za to ni mus, da prideta ravno v nedeljo za kosilo, lahko je tudi kdaj drugič.

Na tako 'igro', kot jo imate vi, jaz zagotovo ne bi pristala. Imam taščo, imam njenega sina edinca, živimo v sosednji hiši. Ker je tašča že starejša, a še vedno dobro skrbi zase, imamo dogovorjeno, da ona pride k nam ob vikendih jest za kosilo, v kolikor smo doma. A skoraj vsako drugo nedeljo nismo. In je dovolj, da ji povemo, da nas ne bo doma, niti ni treba reči, kam gremo. Čeprav ji običajno sami omenimo, v katero smer se odpeljemo in če vzamemo psa s sabo ali bo pri njej. Ker med tednom vedno ona skrbi za našega psa, pravzaprav je sreča, da sta si za 'družbo'.

Dandanes je v naši družbi precej močen ta problem 'navezanosti', ko te nekdo hoče vezati nase. Kaj pa, če bi tvoji starši želeli, da ob nedeljah kosite skupaj? Ne vem, mislim, da se moraš s partnerjem temeljito pogovoriti, saj je v prvi vrsti on tisti, ki bo moral svojim staršem reči odločen ne; vajin dom, vajina pravila, nihče vaju nima pravica vezati nase … In ja, mirno lahko svojo mamo vpraša, v čem je razlog, da drugega sina nič ne obremenjuje; razen če nam nisi česa zamolčala …"