Ko gre kaj narobe, je vprašanje "Zakaj se to vedno dogaja meni?" lahko skoraj samodejen odziv, porojen iz frustracije. Težava nastane, kadar takšno razmišljanje postane ustaljen vzorec. Psihologi opozarjajo, da lahko ponavljajoče se negativne misli vplivajo na to, kako razlagamo dogodke, ocenjujemo svoje sposobnosti in se odzivamo na težave.
Ameriško psihološko združenje negativni notranji govor opredeljuje kot notranji dialog, ki lahko potrjuje in krepi negativna prepričanja ter vpliva na počutje in motivacijo. Namesto vprašanja "Zakaj se to vedno dogaja meni?" strokovnjaki zato predlagajo precej preprost miselni obrat.
Zakaj je beseda "vedno" lahko problematična?
Ne gre za to, da bi morali neprijetne dogodke ignorirati ali se na vsako težavo odzvati s prisilnim optimizmom. Pomembno je predvsem, kako posamezen dogodek razložimo sami sebi. Stavek "To se vedno dogaja meni" lahko vsebuje značilnosti tako imenovanega pretiranega posploševanja – ene od oblik kognitivnih izkrivljanj.
Pri njem iz posamezne negativne izkušnje izpeljemo veliko širši sklep. Primer bi bil: ker nismo dobili napredovanja, sklenemo, da ga nikoli ne bomo. Med pogoste miselne pasti sodijo tudi katastrofiziranje, osredotočanje izključno na negativne vidike dogodka in pripisovanje krivde sebi za stvari, za katere v resnici nismo odgovorni.
Takšni miselni vzorci se lahko pojavijo pri vsakomur. Problematični postanejo predvsem takrat, ko se pogosto ponavljajo in začnejo oblikovati naš pogled nase in na okoliščine. Tudi psihologinja Lauren Alexander s Cleveland Clinic opozarja, da občasen negativen komentar, ki ga namenimo sebi, sam po sebi ni nenavaden. Dolgotrajen in izrazito negativen notranji govor pa lahko vpliva na duševno počutje ter samozavest.
Vprašanje, ki spremeni perspektivo
Ko se naslednjič zalotite pri misli "Zakaj spet ravno jaz?", lahko poskusite vprašanje preoblikovati v: "Kaj se lahko iz tega naučim?"
Razlika se zdi majhna, vendar drugo vprašanje pozornost preusmeri s tega, zakaj se je nekaj zgodilo prav vam, na to, kaj lahko storite z izkušnjo, ki je že za vami. Morda ugotovite, da bi naslednjič sprejeli drugačno odločitev. Morda ste nekomu zaupali, čeprav so obstajali znaki, da previdnost ne bi bila odveč. Lahko pa pridete tudi do zaključka, da niste storili ničesar narobe in da na dogodek preprosto niste mogli vplivati.
Pomembno je, da novo vprašanje ne postane še en način iskanja krivde pri sebi. Namen ni v vsaki neprijetni situaciji poiskati lastne napake, temveč preveriti, ali iz nje lahko odnesete kaj uporabnega.
Gre za pristop, podoben kognitivnemu preokvirjanju oziroma prestrukturiranju. Pri njem posameznik prepozna negativno misel, preveri, koliko dejstev jo dejansko podpira, in poskuša poiskati bolj uravnoteženo razlago dogodka. Harvard Health to opisuje kot eno od tehnik, s katerimi lahko spreminjamo negativne miselne vzorce in odzive na vsakodnevni stres.
Koristno je postati pozoren predvsem na absolutne izraze, kot so "vedno", "nikoli", "vsi" ali "nihče". Prav ti so lahko znak, da iz enega dogodka ustvarjamo veliko širši zaključek. Ko se naslednjič zalotite pri misli "Meni nikoli nič ne uspe" ali "Zakaj se to vedno dogaja meni?", se zato lahko vprašate: Je to res dejstvo? Kaj bi o isti situaciji rekla prijateljici? In predvsem: kaj lahko iz tega odnesem za prihodnjič?
Morda vas zanima tudi:
- Kako pogosto greste na veliko potrebo? To o vašem zdravju pove veliko več, kot smo do zdaj mislili
- To je najboljša jutranja navada po mnenju umetne inteligence in ni naključje, da se s tem strinjajo tudi strokovnjaki
Cilj ni, da negativno misel zamenjate z nerealno pozitivno
Če ste doživeli kaj res hudega, na primer izgubili službo, doživeli razhod ali naredili resno napako, je malo težje ohraniti pozitivo – in tudi ni si treba dopovedovati, da je vse čudovito. Psihologi pravzaprav priporočajo bolj realističen pristop. Namesto "Ničesar ne naredim prav" je tako primernejša nevtralnejša misel: "Tokrat mi ni uspelo, vendar to ne pomeni, da mi ne uspe nič." Takšen notranji dialog priznava neprijetno izkušnjo, ne da bi jo spremenil v sodbo o celotni osebnosti ali prihodnosti.
Ne gre za čudežno formulo, zaradi katere se neprijetne stvari ne bodo več dogajale. Lahko pa spremeni način, kako jih interpretiramo – in koliko prostora jim dovolimo zavzeti v razmišljanju.
Povzeto in prirejeno po: Parade
