"Kako pogosto greš na veliko potrebo?" se morda že res sliši kot zelo osebno vprašanje, vendar pa vaš odgovor veliko pove o vašem zdravju. Študija, objavljena leta 2024, je namreč preučevala pogostost odvajanja ter nato te podatke primerjala z njihovimi demografskimi, genetskimi in zdravstvenimi podatki. Najbolj zdravi udeleženci so poročali, da veliko potrebo opravijo enkrat ali dvakrat dnevno, kar je "zlata sredina" pogostosti odvajanja.
Ne spreglejte:
Kaj pa pravi odmik od "zlate sredine"?
Prepogosto ali premalo pogosto iztrebljanje je bilo po besedah raziskovalcev povezano z različnimi osnovnimi zdravstvenimi težavami. "Ta študija kaže, kako lahko pogostost iztrebljanja vpliva na vse telesne sisteme in kako je lahko nenormalna pogostost iztrebljanja pomemben dejavnik tveganja za razvoj kroničnih bolezni," je pojasnjuje mikrobiolog Sean Gibbons. "Ti vpogledi bi lahko prispevali k oblikovanju strategij za uravnavanje pogostosti iztrebljanja, tudi pri zdravih populacijah, z namenom optimizacije zdravja in dobrega počutja," dodaja.
V študiji so preučevali straniščne navade ljudi, ki so bili "na splošno zdravi", kar to pomeni, da v njihovi anamnezi ni bilo težav z ledvicami ali črevesjem, kot so ledvična bolezen, sindrom razdražljivega črevesja ali Crohnova bolezen. Udeleženci so sami poročali, kako pogosto so odvajali, raziskovalci pa so jih razvrstili v štiri kategorije:
- zaprtje za tiste, ki so poročali o enem ali dveh odvajanjih tedensko;
- spodnji normalni razpon za tri do šest odvajanj tedensko;
- zgornji normalni razpon za eno do tri odvajanja dnevno;
- driska za štiri ali več vodnatih odvajanj na dan.
Raziskovalci so analizirali tudi presnovke, kri, genetiko in črevesne mikrobe, prisotne v vzorcih blata. Na tak način so iskali morebitne povezave med pogostostjo odvajanja in temi kazalniki zdravja, pa tudi z drugimi dejavniki, kot sta starost in spol. Na splošno so bili tisti, ki so poročali o manj pogostem odvajanju, večinoma ženske, mlajši in z nižjim indeksom telesne mase (ITM). Toda tudi ob upoštevanju teh dejavnikov so ljudje z zaprtjem ali drisko pokazali jasne povezave s temeljnimi zdravstvenimi težavami.
Bakterije, ki se običajno nahajajo v zgornjem delu prebavnega trakta, so bile pogostejše v vzorcih blata udeležencev z drisko. Njihovi vzorci krvi pa so pokazali biomarkerje, povezane s poškodbo jeter. Vzorci blata ljudi z manj pogostim odvajanjem so vsebovali višje ravni bakterij, povezanih s fermentacijo beljakovin, kar je znano tveganje, povezano z zaprtjem.
"Če blato ostane v črevesju predolgo, mikroorganizmi porabijo vse razpoložljive prehranske vlaknine, ki jih fermentirajo v koristne kratkoverižne maščobne kisline," pojasnjuje bioinženir Johannes Johnson-Martinez. "Nato se ekosistem preusmeri na fermentacijo beljakovin, pri čemer nastanejo številni toksini, ki lahko preidejo v krvni obtok." Kot je bilo pričakovati, so bili nekateri od teh stranskih produktov najdeni v krvnih vzorcih teh bolnikov. Zlasti povečana je bila koncentracija metabolita imenovanega indoksil-sulfat, znanega produkta fermentacije beljakovin, ki lahko poškoduje ledvice.
Z uvajanjem sprememb do boljšega zdravja
Nedavne raziskave kažejo, da se lahko vaš črevesni mikrobiom spremeni veliko hitreje, kot bi morda mislili. Študija iz leta 2025 je namreč spremljala neaktivne odrasle, ki so dvakrat ali trikrat na teden začeli z vadbo z utežmi. Tisti, ki so pridobili največ moči, so že v osmih tednih pokazali spremembe v sestavi svojih črevesnih bakterij. Poleg gibanja so tudi jedli več vlaknin in pili več vode. Njihovi vzorci blata so prav tako pokazali visoke ravni bakterij, povezanih s fermentacijo vlaknin.
Druga študija iz leta 2025 pa je pokazala, da ljudje, ki imajo v črevesju veliko mikroorganizmov, ki proizvajajo metan, še posebej učinkovito pretvarjajo prehranske vlaknine v kratkoverižne maščobne kisline. To kaže, da sta pomembna tako količina vlaknin kot tudi specifična sestava mikroorganizmov v črevesju posameznika, kar pojasnjuje, zakaj lahko imata dve osebi, ki se prehranjujeta enako, različne zdravstvene izide.
V kolikor tudi sami opažate, da pogostost vašega odvajanja ni "v mejah normale", je torej dobra novica ta, da lahko že z majhnimi vsakodnevnimi spremembami naredite veliko razliko za vaše dolgoročno zdravje.
