Genetika nam lahko veliko pove o tem, kaj smo podedovali od staršev, vendar je treba že na začetku poudariti nekaj pomembnega: večina človeških lastnosti ne izvira izključno od matere ali očeta. Nastanejo kot rezultat zapletene kombinacije genov obeh staršev, pri čemer imajo velik vpliv tudi okolje in življenjske navade.
Da bi razumeli, kaj pravzaprav podedujemo, moramo najprej poznati osnove dedovanja. Nekatere lastnosti so odvisne od dominantnih in recesivnih genov.
Vendar večina značilnosti, kot so telesna teža, inteligenca, razpoloženje ali pozornost, spada med tako imenovane poligenske lastnosti, na katere vplivajo številni geni, pa tudi dejavniki iz okolja.
Presnova in kilogrami – kaj podedujemo po mami in kaj po očetu?
Človeško telo ima dve osnovni vrsti maščobnega tkiva. Rjavo maščobno tkivo sodeluje pri uravnavanju telesne temperature in presnove, belo maščobno tkivo pa služi kot zaloga energije.
Raziskave kažejo, da genetika vpliva na razporeditev in aktivnost teh tkiv, vendar ne obstaja pravilo, po katerem bi "dobro" maščobo podedovali po materi, "slabo" pa po očetu. Gre za kombinacijo genov obeh staršev, medtem ko imajo prehrana, telesna dejavnost in življenjske navade odločilno vlogo.
Morda vas zanima tudi:
- Kolikokrat na dan si lahko privoščite prigrizek? Nutricionistka razkriva številko, ki vas bo presenetila!
- Zakaj nekateri ljudje potrebujejo veliko svobode, drugi pa nenehno bližino? Razlog razkrije že en vpogled v vašo rojstno karto
Inteligenca ni odvisna samo od materinih genov
Inteligenca ima pomembno genetsko komponento, vendar je ne podedujemo pretežno po materi, kot pogosto trdijo poljudni članki. Na kognitivne sposobnosti vpliva na stotine genov, ki jih otrok podeduje od obeh staršev. Okolje, izobraževanje in zgodnji razvoj pa odločajo o tem, kako se bodo ti potenciali izrazili.
Motnje pozornosti, vključno z ADHD, imajo genetsko osnovo, vendar so odvisne od več dejavnikov. Nekateri geni, povezani z nevrotransmiterji, kot sta serotonin in dopamin, lahko povečajo občutljivost. Kljub temu ne obstaja preprosta povezava, po kateri bi materina biologija neposredno določala, ali bo imel otrok težave s koncentracijo.
Začetek pubertete je odvisen od genetike obeh staršev, pa tudi od zunanjih dejavnikov, kot sta prehrana in splošno zdravstveno stanje. Znanstvene raziskave so pokazale, da so lahko določeni geni, ki se izrazijo samo takrat, ko jih podedujemo po očetu, povezani s prezgodnjo puberteto. To velja za majhno število posebnih primerov in nikakor ni splošno pravilo.
Geni vplivajo tudi na to, kako možgani uravnavajo čustva, vendar se depresija in motnje razpoloženja ne dedujejo neposredno. Dedna nagnjenost sicer obstaja, toda stres, okolje, življenjske izkušnje in družbeni dejavniki imajo pogosto enako pomembno, če ne celo pomembnejšo vlogo.
Spomin, spol otroka in plodnost v družini
Spol otroka določa semenčica, ki nosi kromosom X ali Y. Ni zanesljivih dokazov, da bi število bratov ali sester, ki jih ima moški, odločalo o tem, ali bo imel sinove ali hčere. Na ravni populacije je razmerje med spoloma približno uravnoteženo, z manjšimi statističnimi razlikami.
Družinska anamneza Alzheimerjeve bolezni povečuje tveganje za njen razvoj, vendar ne drži, da to tveganje večinoma izvira od matere. Nekatere gene, kot je APOE ε4, lahko podedujemo od obeh staršev. Življenjski slog, zdravje srca in ožilja ter miselna aktivnost v veliki meri vplivajo na to, ali se bo bolezen razvila.
Plodnost je odvisna od številnih genetskih in negenetskih dejavnikov. Obstajajo redke genetske motnje, ki se lahko prenesejo z očeta in vplivajo na razvoj zarodka, vendar ne obstaja splošno pravilo, po katerem bi ženska neplodnost podedovala od očeta prek enega samega določenega mehanizma, kot včasih trdijo poljudni članki.
Genetika postavlja temelje, vendar ne določa naše usode. Dednost je le del zgodbe, saj večina lastnosti, ki nas določajo, nastane v zapletenem prepletanju genov, okolja in življenjskih odločitev. Zato sodobna znanost vse pogosteje poudarja, da genetska dediščina ni dokončna sodba, temveč potencial.
Vir: Krstarica
