In vse se začne na nedolžnih forumih, ki jih obiskujejo tudi številne Slovenke. Prepoznaj znake, ki te lahko spravijo v nevarnost! 👇🏼
V najtemačnejših globinah medmrežja, daleč stran od nedolžnih oči navadnih smrtnikov, se pod težo groženj, ki le s težavo spolzijo z jezika in ohromijo bralčevo telo, šibijo forumi skupnosti incelov. Tolažim se, da gre za nonšalantno izrečene besede – vendar to ne drži.
Pridušena oranžna svetloba ulične svetilke je v mraku osvetljevala obraz študenta Elliota Rodgerja. "Star sem 22 let in še vedno devičnik," s srepečim pogledom v kamero začenja nazorno artikuliran manifest zlih namenov, ki so maja leta 2014 vzeli šest nedolžnih življenj. Z ledenim prezirom v očeh naznani, da bo pokončal "vsako naduto blond vlačugo", ki ne želi hoditi z njim. Izpostavi vprašanje, ki ga pesti v obdobju prehoda iz deških let v moškost: čemu pri dekletih ne vzbudi niti kančka pozornosti? V isti sapi poišče rešitev: "Za to vas bom kaznoval."
V minutah po objavi videoposnetka na YouTubu se Rodger v avtu, natrpanem s strelivom, odpelje do študentske hiše v okolišu kalifornijske univerze Isla Vista, kjer živijo samo dekleta. Po izjalovljenem poskusu vstopa na posest s strelnim orožjem cilja na tri dekleta – dve izmed njih tragično premineta na kraju nesreče. 14 jih je ranjenih. Po silovitem strelskem obračunu z možmi v modrem ga brez znakov življenja najdejo v njegovem avtomobilu, s strelsko rano sredi čela, ki si jo je zadal sam.
Strokovnjakinja: 'Penisi bodo z leti postajali čedalje MANJŠI, in TO je razlog!' (+ kako to preprečiti)
V prihajajočih letih je Elliot postal maskota, poosebljeno božansko bitje v internem krogu zapriseženih članov skupnosti incelov. Majice, potiskane z njegovim obrazom, viralni 'memi', ki okrutno dejanje poveličujejo s humorno konotacijo, kot je denimo pripis "Time to turn this friend zone into a war zone". (prevod: Čas, da prijateljsko cono spremenim v vojno cono.) Inspiriral je številne umore: pet morilcev, vključno s tremi množičnimi v Združenih državah Amerike, samooklicanih pripadnikov incelov, je v svojih manifestih poveličevalo njegovo ime – vključno z Alekom Minassianom, 25-letnikom, ki je leta 2018 s kombijem zapeljal v gručo pešcev v Torontu, umoril 10 in poškodoval 16 posameznikov. Večinoma pripadnic nežnejšega spola. Pred uničujočim aktom je na svojem Facebook profilu z opevanjem 'vrhovnega poglavarja Elliota Rodgerja' objavil naznanitev, da se upor incelov šele začenja.
Groteskna parodija neprostovoljnega celibata
Seme nestrpnosti je na plodna tla torej padlo med inceli, pripadniki spletne subkulture, ki združuje večinoma heteroseksualne predstavnike moške rase. Gre za kratico besedne zveze 'neprostovoljni celibat' (ang: involuntary celibat), in medtem ko so nekateri inceli zgolj izrazito nesrečni zaradi nezmožnosti tkanja romantičnih vezi ter popolnega pomanjkanja posteljnih radosti, drastično narašča premica tistih, ki so zaradi doživetih travm pripravljeni prekoračiti etične ločnice. S celostnim prezirom do ženskega spola, bojevnic za socialno pravičnost in feministk nasploh ženske v celoti krivijo za pomanjkanje izmenjave čustev in romantičnih dejanj. Želja incelov je obenem ekstremno omejena in specifična: zahtevajo seks z mladimi lepoticami v trdnem prepričanju, da je to njihova temeljna pravica.
A zdi se, da je primarna težnja skupnosti zavita v groteskno parodijo svoje prvotne oblike. Terminološki izraz si je v devetdesetih letih minulega stoletja izmislila študentka Alana, ustanoviteljica spletnega portala Alanin projekt neprostovoljnega celibata. Portala s stično točko moških in žensk – osamljenostjo. Vendar je do tega trenutka zaporedni tok fizičnih obračunov v kot stisnil teksaški oddelek za javno varnost in ga privedel do točke, ko je skupnosti primoran požugati: inceli so se iz sprva nedolžnega gibanja prelevili v grožnjo terorizma na domačih tleh. Hunt Ethridge, izvedenec za medosebne odnose, ki skrbno spremlja ter preučuje kontroverzno gibanje že vse od njegovega nastanka, psihološko strategijo incelov primerja z likom lisice v literarnem delu Lisica in grozdje starega grškega basnopisca Ezopa – slednja je samo sebe prepričala, da ker ne more doseči grozdja, je to zagotovo prekislo in po njem niti ne hrepeni več.
Kako se je torej podporna skupina za zlomljena srca izrodila v eno najbolj pretečih ekstremističnih subkultur na spletu? So se načelne zakonitosti razvite družbe 21. stoletja resnično izjalovile do mere, ko bomo priča radikalnim posegom mladih moških v težnji po odobravanju s strani nasprotnega spola?
The Blackpill, Stacy, Becky in Chad
Številni inceli po Ethridgejevih dognanjih trpijo za patološkim nivojem ekstremnega narcisizma, ki se odraža v občutku grandioznosti oziroma občutkih lastne veličine ter omnipotence – vsemogočnosti. Več sto tisoč se jih sprehaja po obličju planeta – posamični forumi beležijo tudi do 40 tisoč članov, 80 odstotkov teh je lociranih v Evropi in Severni Ameriki. Več kot polovični delež uporabniške baze je belopolte.
Zaradi obdarjenega spektra izrazoslovja, uporabljenega v zaprtih krogih incelov, je laikom nemogoče razumeti ali posvojiti dikcijo skrivnostnega sveta. V zadnjih dveh desetletjih je skupnost zapadla pod vpliv zakoreninjene seksistične ideologije, ki jo v internem narečju oklicujejo z oznako The Blackpill (prevod: črna tableta). Vzdevek za privlačno žensko v njihovi terminologiji je Stacy, manj spolno privlačna po rigoroznih kriterijih incelov pa Becky.
KOLIKO v resnici seksajo SAMSKE ženske? Odgovor te bo presenetil!
'Chad' je tipičen karizmatičen, od testosterona prekipevajoči moški, z izpiljeno osvajalno tehniko, ki šibi ženska kolena in njihova srca požene na tisoč obratov. Pomenljive okrajšave so za zunanjega opazovalca podobna kriptirani kitajščini in jasno je, da bolj ko se z razumevanjem približujemo sržu incelov, bolj kameleonsko spreminjajo svojo formo in se nam izvijajo iz oprijema. Vse le za to, da ohranijo razdaljo z 'normies' – nami, navadnimi smrtniki.
Edini vzvod za sprejetost v t. i. 'manosfero', globalno gibanje, pod okriljem katerega sobivajo številne v moški spol uperjene aktivistične podzvrsti; 'pickup artisti' (druge moške učijo, da lahko spijo z ženskami le tako, da jih žalijo in psihološko manipulirajo), MGTOW (heteroseksualno usmerjeni moški, ki zavestno zavračajo kakršenkoli stik z žensko), 'red pillers' (podzvrst z referenco na znanstvenofantastično filmsko franšizo Matrica, kjer rdeča tabletka pomeni žensko nadvlado nad moškimi) ter ne nazadnje inceli, je torej omalovaževati nežnejši spol. Diskusije, ki na teh forumih žanjejo največje dosege, se običajno začenjajo z zapisi, da niso ženske nič drugega kot ostudna sociopatska bitja. In vprašanji: "Bi seksali z najbolj grdo žensko, kar jo poznate?"
Manosfera – kjer so sovraštvo do nasprotnega spola in grožnje z nasiljem
Ženske torej prikazujejo kot plitva, brezumna bitja, ki ne vidijo globlje od zunanjega videza. Verjamejo, da njihove genitalije po spolnih odnosih spremenijo obliko in da njihova oblika ponazarja sendvič iz pečene govedine.
Temu 'ljubkovalno' pravijo 'roastie'. Še eden izmed razčlovečenih izrazov je 'femoid', okrajšava za ženski humanoid, kar je indikator, da inceli žensk ne vidijo kot povsem človeške, ampak kot robotom podobne androide, ki hrepenijo po seksu z moškimi, kot je Chad.
In vendarle naj bi se tovrstni zapisi prenašali stoično. Nekdanji incel Jack Peterson želi krivdo oprati s prepričanjem, da gre v resnici za povsem neškodljivo prakso: "Moški tovrsten humor uporabljajo z namenom prekrivanja svoje žalosti. Reči, da želiš pobiti vse ženske, je lahko zgolj odraz črnega humorja nekega posameznika."
Ko boš videla FOTKO v članku, si boš želela seksa (TAKOJ zdaj!)
Peterson je prvič okusil kontroverzni svet manosfere pri rosnih enajstih letih, ko je zajadral na stran (op. ur.: ime smo se odločili cenzurirati), ki dovoljuje anonimno deljenje fotografij ter predstavlja ugodno okolje za rast rasističnih in antifeminističnih nazorov, pa tudi mesto, kjer v javnost odjeknejo gole fotografije svetovnih zvezdnikov.
Nanjo je pozneje iz maščevanja brezsramno distribuiral pornografsko vsebino nekdanjega dekleta po vdoru v njeno elektronsko pošto: "Zame se je začelo z lastno obsojajočimi in podcenjujočimi šalami, ki so postopoma postajale temačnejše."
Jacob Davey, vodja raziskav na Inštitutu za strateški dialog, svetovni organizaciji za boj proti ekstremizmu, temu nasprotuje: "To je običajen obrambni položaj, ki ga pogosto uporablja belo nacionalistično gibanje," pove. "Dejali bodo, da gre za šalo, ki je mnogo ljudi pač ne razume, vendar ko se vse več ljudi poistoveti s to ideologijo, začne ironija, ki jo delijo prvotni člani, postopoma razpadati. Tukaj se pojavi problem: ne moremo domnevati, da se vsi šalijo. Čeprav nekaj članov uporablja izrazoslovje ironično, se problematika ne sme posploševati," pojasnjuje strokovnjak in opozarja, da je to običajno povod za izstop ljudi iz virtualnega sveta in prestop k terorističnim dejanjem, ki jih navdihujejo na spletu zapisane besede.
V zadnjem obdobju je bila posledica tovrstne oblike humorja namreč zastrašujoča. Izsledki raziskav forumov nakazujejo na to, da vse več diskusij v 'ukročenih' tematikah, kot so denimo splošne moške pravice, izgublja člane, ki nato presedlajo v skrajnostne kotičke. Kotičke, kjer sovraštvo do nasprotnega spola in grožnje nasilnih dejanj pohajkujejo z roko v roki.
Chadov kompleks
Spletne skupnosti so razumljivo naravni habitat za vsakogar, ki se želi zateči v klapo sebi podobnih. V družbo nekoga, ki si podobno kot on prizadeva leteti proti mlinom na veter. Nekoga, ki razume. Forumi pokajo po šivih od posameznikov s posledicami zlorab, ustrahovanj in zavrnitev v obdobju razvoja.
"Obrnil me je na trebuh in vzel svečo. Zaprla sem oči, vedela sem, kaj me čaka" (resnične vroče seks zgodbe)
Lucy* je mnogo let imela nelagodne slutnje, povezane s svojim bratom. Čutila je, da nekaj na njem v njej izzove alarmantni preplah, vendar ni bila zmožna s prstom pokazati na izvor teh občutkov.
On, trdno prepričan, da se je nad moške zgrnil masiven oblak neupravičenih krivic in da je feminizem popolnoma skrenil s svoje prvotne poti, jo je pogosto zasledoval po hiši in na glas citiral oporečne članke, prebrane na spletu: "Če sem ga ignorirala, ga je zgrabila jeza in začel me je obmetavati z zmerljivkami. Izmenjavala sva si vročekrvne argumente, vendar zaradi družinskih vezi nisem mogla uporabiti možnosti blokiraj ali odstrani od prijateljev." Če burnim agresivnim izpadom pogledamo skozi prste, je Lucyjin brat svojo strupeno nrav ohranjal v 'varnem' zavetju medmrežja. "Običajno ga je le dolg jezik," ga zagovarja. "Drži, da je strašljiv, vendar dvomim, da bi želel koga dejansko raniti."
Primarni izvir njegove jeze je mentaliteta, da ženske hrepenijo izključno po visokih mišičnjakih in da mu posledično zaradi lastnega neuspešnega dvoboja s prekomerno težo nikoli ne bo uspelo omrežiti simpatije. Lucy teorijo pahne na majava tla: "Nikoli se ni niti malo potrudil, da bi koga sploh spoznal."
Njena interpretacija v sozvočju zaigra z Jackovo razlago fenomena kot 'konstantno zatrjevanje nezmožnosti osvojitve dekleta, medtem ko moški nikoli ne stori ničesar, da bi stanje izboljšal'. In tudi to, da zaradi pomanjkanja spoštovanja in nizke samopodobe kot posledic številnih zavrnitev v zgodnjem mladostniškem obdobju niti za trenutek ne verjamejo v uspeh tvorjenja medosebnih vezi z nasprotnim spolom.
29-letni Liam* denimo trpi za anksioznostjo in depresijo. V višino meri okroglih 160 centimetrov, kar po njegovem mnenju surovo okrni možnosti za potencialno privolitev dekleta v zmenek. Medmrežje, po drugi strani, ga velikodušno sprejme z odprtimi rokami in mu ponuja zaledje, v katerem si lahko razveže trpečo dušo. Podobno kot Jack tudi on vztraja, da biti incel v osnovi ne temelji na mržnji do žensk: "Ne sovražim jih," pojasnjuje. "Menim le, da so na Zahodu daleč bolj privilegirane, kot si upajo priznati."
Občutki manjvrednosti lahko posameznika resnično spremljajo celo v odraslost. Pa je to nesporna podlaga, ki moškega spreobrne v incela?
Spodletelo družbeno vprašanje: Kaj moškega naredi moškega?
Obstaja torej zaskrbljujoče število moških, ki v iskanju 'krivca' svojo energijo in čas usmerjajo v nešteto ur buljenja v računalniške zaslone – navajanju 'Chadov' in 'Stacey' kot poglavitnih vzrokov za njihovo izolacijo brez kakršnekoli trdne podlage ali interakcije z njimi, ki bi bodisi potrdila bodisi ovrgla predvidevanje.
Forumi, onesnaženi s komentarji, kot so 'Iščem dekle, ki ni grdo ali debelo', klavrno zameglijo njihov realni pogled na hipokritičnost lastnih besed. A ne nazadnje je veliko lažje za notranje frustracije okriviti zunanje dejavnike kot izvesti introspekcijo in odkriti vzroke v notranjosti lastnega uma.
Medtem ko obstajajo tudi ženski inceli, verjetno drži teza, da je moška različica prevladujoča zaradi pogleda družbe na lastnosti, ki moškega naredijo moškega. "Prevladuje toksično mnenje, ki pravi, da moški, ki ne seksajo, niso dovolj možati," pojasnjuje dr. Jonathan Pointer, klinični psiholog in psihoterapevt. Dodaja: "To videnje privede do njihovega dojemanja razlik in odtujenosti od preostalih v družbi. Ko moški inceli spoznajo, da so na svetu enako misleči, lažni občutek normalizacije njihovega stanja postane osvobajajoč. Ker želijo biti sprejeti, se nagibajo k napihovanju svojih misli in vedenja." Jacob Davey hkrati pojasnjuje, da forumi delujejo kot podporna skupina: "Težava tiči v tem, da je dotična struktura izrazito samouničevalna."
Za incele forumi simbolizirajo alternativno obliko svetovalnih terapij – na njih delijo celo svoje fotografije z namenom, da jih ocenijo drugi inceli. Za doseg lovorike v bazenu 'dejtinga' drug drugemu delijo nasvete s simboličnimi besedami 'looksmaxx' ali 'statusmaxx' – s tem ciljajo na to, ali morajo izboljšati bodisi svoj videz bodisi svoj finančni status ter svetujejo, kako to storiti. Nekateri se celo odločijo za plastično operacijo, s katero si odstranjujejo rebra. Ironično želijo namreč kar se da precizno replicirati 'Chada', ki ga sicer prezirajo in se mu rogajo v obraz.
Vse, kar počnejo za 'ulov', je torej površinskega značaja. Ne ozirajo se na odobravanje okolice in prepričani so, da imajo pravico lastiti si žensko telo. Verjamejo tudi, da je spoštljivost, s katero preostali moški tretirajo ženske, odraz ponarejene osladnosti, s katero jih zvabijo med rjuhe. Ko na forumu nekdo okrca Liamovo vedenje in sugerira, da so za primanjkljaj romantične akcije krive njegove izprijene manire, mu incel nemudoma zada udarec: "To govoriš samo zato, ker si 'Chad'."
Luč na koncu predora
Po napadu Aleka Minassiana je Jack postal predstavnik za stike z javnostjoskupnosti incel. Njegov podkastov Incelcast, v katerem je intervjuval incele in razodeval njihove življenjske odločitve ter nazore, je požel kritično medijsko pozornost, prek katere je, prepričan, da je neprostovoljni celibat bolj kot fanatično gibanje normalen družbeni pojav, svetu želel predstaviti drugi zorni kot. Niso vsi inceli slabi. In niso vsi inceli Rodgerji ali Minassiani. Aktivističen pristop je skupnosti le s težavo stekel po grlu. Okrcala je izrečene besede, ga oklicala za 'normieja' in kvazi incela. A vendarle so mu ravno javna izpostavitev ter konstruktivni pogovori s posamezniki, katerih zunanjo podobo ter etične nazore je nekoč goreče odklanjal, široko odprli oči in mu vlili spoznanje, da ja napočil čas za prerez popkovine.
Jack danes vedro hodi na zmenke. "Uštel sem se pri zavedanju, kako grozen sem bil in česa vsega sem bil sposoben," z obžalovanjem osvetli preteklo obdobje. "Življenje naposled le ni tako slabo, kot sem ga želel prikazovati." Lucy ne oporeka, ravno nasprotno – prepričana je, da podobno velja za večino nekdanjih zaprisežencev: "Mojemu bratu primanjkuje samozavedanja in motivacije, ki bi ga gnala k samoaktualizaciji in izboljšanju lastne identitete. Vendar so prav inceli tisti, ki se morajo odločiti za spremembo."
Medtem ko inceli za kuliso gnetejo svoje nepredelane občutke, naše zatiskanje oči pred resnico pomeni vsakodnevno tveganje. Čeprav grožnje ne doživijo epiloga, nasilna retorika, ki pronica iz njihovih tipkovnic, reže globoko strugo nestrpnosti, ki je ni mogoče enostavno zakrpati. Raziskava združenja Amnesty International razkriva, da je vsaj ena od petih žensk na lastni koži občutila nadlegovanje prek družbenih omrežij – od tega je bila ena četrtina žrtev priča neposredni grožnji fizičnega ali spolnega nasilja, skoraj polovica pa je doživela seksistično zlorabo. Več kot polovica žrtev pozneje podoživlja dogodke ter razvije posttravmatsko stresno motnjo, anksioznost ter panične napade. Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da večina nasilja izhaja izpod prstov njim popolnih neznancev: zgolj 27 odstotkov žrtev je storilce dejanj tudi osebno poznalo.
V eri, ko je splet izrazito zažrt v medčloveške interakcije, je nasilje treba nasloviti. Ne le, da se osredotočamo na obračune s tragičnim koncem, pomembno je ustvariti sito, ki zlorabam z zaslona onemogoči prezrcaliti se v dejanja z oprijemljivimi posledicami. Po zamislih raziskovalcev v boju proti nasilnemu ekstremizmu se je vsak izmed nas primoran zavzemati za ozaveščenost zdravja, ki omogoča, da se sami spopademo z občutki izolacije ter odtujenosti in te zaznamo tudi pri drugih.
Po Predlogi Bobbyja Palmerja
Prevedla In Priredila Neja Drozg,
Fotografiji: Stuart Selner, Sarah Brimley
*Imena So Zaradi Varovanja Osebnih Podatkov Spremenjena.
Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi