ok, najprej glede staršev - bili so na eni petdesetletnici pri sosedih in nisem ju klicala, ker sem vedla, da sta oba pila in neb glih hotla da se kam vozta. sej če bi bilo kej hujšga bi sigurno ju. tut tiste kolegice s katerimi sem bila so pile (mamo tko zmenjeno da vsakič ena vozi in včeraj sem bla jst na vrst) in neb mogla nobena pomagat. tko da sem se res na bivšga spomnla, ne vem zakaj, vrjetno zato ker se je to zgodilo praktično pred njegovo hišo.
mi je pol bivši sam poslal sms pa vprašal, če sm ok. sm rekla da čustveno ne najbol in mu povedala da sva končala s fantom. je reku da če bom hotla kdaj na kakšno pijačko naj ga pokličm pa se kej zmenva. ne vem, vrjetn ga bom res poklicala, sam ne še zdej.
se mi zdi da zdej vse za mano prhaja, včerej sm bla res v šoku. mogoče sem res mal preveč burno reagirala pr tipu pa bi se mal bol pogovort. zdej mi je ful hudo pa najraj bi ga kr poklicala sam pol se spomnem kako mi je blo včerej - sama, na enem travniku, noč, okol gozd on se mi pa ne javi. in me spet vse mine. ne morem bit jst z nekom na katerga se ne morem zanest. tut prej je najina zveza že mal škripala, predvsem zato, ker sm bla jst vedno na drugem mestu za frendi. včerej je to jasno pokazal. mislm da ne bova več skupej, bi se pa rada pogovorila še enkrat z njim.
aja z bivšim sva šla pa narazen, ker nekako nisva mela časa drug za druzga, obema so ble druge stvari (oba sva trenirala en šport) bolj pomembne kot veza. in sva se kr odtujila nekako. ni blo nobenga krega al pa kej, enostavno sva vidla, da so nama druge stvari zaenkrat bolj pomembne. zdej pa noben ne trenira več
ne ne...
To bi bil pr men rdeč alarm! 
