Prva ljubezen

[laram]

Moja prva prava ljubezen je definitivno On. Oseba v katero sem 100% prepričana, oseba za katero vem, da je vedno tu, oseba, na katero se lahko vedno zanesem in ga pokličem. Ker sva skupaj 2 popolni osebi, ker se dopolnjujeva, ker sva skupaj eno.

[*BelaLilija*]

Hm, spomin na mojo prvo zaljubljenost seže daleč nazaj. Vem, da sem bila s tistim fantom skupaj slabi dve leti, potem pa sem ga pustila, ker je žar nekako ugašal... bili smo (pre)mladi za resno ljubezen, je pa bilo lepo dokler je trajalo. In za nič mi ni žal, ne bi spreminjala preteklosti. Ne bi pa mogla reči, da je to bila prva ljubezen. Čeprav sva bila skupaj dolgo časa, pa še mlada sva bila, to ni bilo to. Zdaj že dolgo nisem imela fanta. Čakam na pravega.

[metuljčica*]

Prva prava pri 12, joj, kako sem bila zacopana
On je bil več kot 1x starejši od mene in upam, da tega nikoli ni izvedel.

[*hox*]

"Prva ljubezen" je bila do sošolca v OŠ, začela se je pa nekje že v 1. razredu. Seveda se iz tega ni razvilo nič več, ostali so samo še lepi spomini in zapiski v dnevniku: "Ima najlepše sinje modre oči.." Zdej ko pa imam prvega resnega fanta, lahko za njega rečem da je to to. Da sem zaljubljena in da ga ljubim bolj kot vse na svetu. In definitivno ga ne želim nikoli pozabit.

[Ronnie]

Prvič sem se fajn zaljubila pri 12, to je blo se mi zdi v 7. razredu. Ful dolgo mi je bil všeč, vse do srednje šole. Sicer ni blo z njim nč resnega, so mi pa ostali lepi spomini. Kadar ga zdej vidm, al pa slišim kakšno pesem, povezano z njim, še zdej dobim čuden občutek in mi gre na smeh.
Prve ljubezni najbrž res ne pozabiš nikoli...

[Melani]

ej enako, vsi tisti v katere sm se zaljubljala tekom osnovne šole, so zdj taki luzerji da sploh ne morm vrjet da sm kdaj kej čutla do njih

[psenica]

jaz sem bla tudi celo oš, no od četrtega razreda do konca oš fuuuul zaljubljena v enega tipa. sej so mi vzporedno bli všeč še drugi, ampak on pa vedno poleg njih.. sem čakala, čakala..pa mu nisem bla nikoli všeč.. vse moje kolegice je šmekal..mene pa ne
ampak ko ga pa zdaj vidim pa ojojj kaj sem že vidla na njem?
je pa res, da (nevem kak, ne znam razložit) gledam drugače na njega kot ostale ljudi..

[Sweet Princess]

Aaaah, memories, memories...

Prvič sm bla zajubljena mislim da u 1. razredu u sošolca po imenu Tomaž

Drugič sm bla tudi zaljubljena (tudi) v sošolca v 6. razredu, ta je bil Gregor. Sm bla najbolj srečna ko me je tršica slovenščine presedla k njemu, jaooo sm bla srečna in sm mu skoz dovolila da prepisuje (pa kaj...u glavnem da sedim poleg njega)

In moj prvi poljubček je prišel v 7. razredu z Alešem (ne on pa ni bil sošolec ampak fant iz razreda za mano). Kok je blo fajn ko sva se za rokce držala, se gledala...lupčkala in na šolskih ekskurzijah sedela skupaj na busu.

Ja, davnega leta 1993 se še nismo francosko lizali, sexali še manj tko da je bil vrhunec "imeti fanta" v tistem času se držat za rokce in plesta na "Please forgive me" na šolskem plesu in na skrivaj dobit poljubček

[rdeče vrtnice]

v prvem razredu v sošolca ki je biu frajer, blond in imel je sinje modre oči...drugače pa malo bolj resno v petem razredu v tipa ki je biu v osmem...fak on je zame bil bog

[roni]

Hm....prva ljubezen Za moje pojme pomeni ljubezen v pravem pomenu in ne samo zaljublenosti. In ja...nikol je ne pozabiš. Je prva, je prvi in je nekaj posebnega. Vedno bo nekje v meni, sicer z grenkim priokusom zaradi bolečega konca, a vseeno, lepo je dokler traja.

[br0ken heart]

Uuuu prvi metulcki? Kr pozno, morem priznat. Mislim da tam okol 17,18 leta. Ta oseba je bla, je, in vedno bo ostala neimenovana, za njo ne ve noben in nikoli noben ne bo izvedel. Definitivno je ne bom NIKOLI pozabila!

[angeLcek.]

uh, kera tema

No ja, glede na to, da govorimo o prvi pravi ljubezni, mislim da je še nisem doživela. Usaj tiste 'taprave' ne ..
Drugače pa je blo že vseh vrst 'zaljubljenosti' in sanjarjenja, ampak še vedno ne morem rečt, da sm nekoga res imela tolk rada, da je biu zame 'vse'. Itak, v tistem trenutku, ko si zacopan, misliš da je ta oseba zate vse, ampak to ni to.

Se spomnem, da sm bla v 4. razredu OŠ zagledana u enga čist bogega suhcanga in bledega fantka, s katerim sva imela vedno skupi telovadbo. Biu je zmeri oblecen v zeleno đizs... človek se kr zamisli - wtf was I thinking?!

Mislm, sej večinoma je tako, da se zaljubiš, pa je oseba ponavad iz neznanih razlogov zate popolna - potem pa ko se strezniš, bi se pa najraje skril, ko vidiš koga si hotu

Eeeee, tako je življenje .. sej če ne bi blo tega, bi blo preveč dolgčas

[IJO]

v 7. razredu sm se zares močno zaljubla:)..ko sm postala potreba in je blo treba njt fukača..lol sej se hecam
drugace sm pa bla ze prej zaljubljena sam to je blo tko..ko je se cel razred vedu kdo je v koga pa noben ni z nobenim zares hodu

[mulatto_f]

Joj, vleklo se je od 5. do 8. razreda... pol pa on sou u srednjo v lj, umes sva si dobila vsak svojega partnerja, nisva se kaj prevec marala, čeprav smo bili vsako leto na smučanju in morju skup, pa sma si bla vedno ko pes in mačka... pa pol sma se za pikico na i skregala še, kr je on neke neresnične zgodbe okrog nametavo, otrok!

[Black Kitty]

Prva ljubezen ali prva zaljubljenost?
Uuh sem bila js že zaljubljena , metuljčkov je bilo že tolk , da bi celo Evropo lahko prekrili. Da prve ljubezni ne pozabiš nikoli? Mislim, da bolj ne pozabiš tistih prijetnih občutkov, idealov, ki si jih imel, zaljubljenosti, kao "popolnosti". Ljubezen pozabim, oseba se je spremenila, js sem se spremenila, ni več kontaktov, ni več istih občutkov, nekega intimnega odnosa. Ne pozabim pa osebe - vse kar je naredil zame, kaj sva dala skupaj skos, kakšen je bil... Torej to kar bi si zapomnila od vseh resnih zvez (upam, da bo pri dveh ostalo )