o kul, končno sm najdla temo zase
po en stran pa tut ni kul ane...bi skos sam, mislm sam tko brez tipa ane. Jaz pri svojih 24 letih še nisem mela nobene resne zveze, vse so trajale največ tri mesece. Ne vem več kaj delam narobe, kateregakoli tipa spoznam ni resen, vsi bi samo neki u izi. Sam sori meni se več ne da neki u izi bluzit pa žurat. Dobr sej včasih spoznavam tipe tut na napačnih krajih, razni žuri pa lokali pa to. Vem ni primeren kraj za spoznavanje tipov, sam kam nej pa še grem. In do začetka faksa se sploh nisem obremenjevala s tem, pol pa pridem na faks pa kar vsi nekaj resni pa družinsko življenje in bla, bla, bla... Takrat sm se šele počutla čudno, mislm fak kako si lahko kr samska. Pa joj sej to ni vedno narobe, včasih je res dobr, greš kamor hočeš, delaš kar hočeš pa je. Sam vedno to ni dovolj, včasih potrebuješ nekoga na katerega se boš oprl, se boš lahko z njim pogovarjal o vsem in mu zaupal. Se stisnil k nekomu in se smejal z nekom, ki ne bo tvoja prijateljica ampak nekdo do katerega boš gojil drugačna čustva. Saj vsi pravijo ljubezen bo prišla ko boš najmanj pričakoval, ampak sori čakam že 24 let pa se še nič ni zgodilo
No trenutno pa mam v življenju eno osebo, do katere gojim ena posebna čustva. Ampak spet je vse tko zakomplicirano. Spoznala sem ga prek moje prijateljice in dva mesca vsak dan sva četala po msnju. Jaz sem namreč bila v kraju študija, tako da se nisva mogla videt. Po dveh mescih pa sem prišla domov in končno sva se videla in preživela nor vikend. Pa še drugi vikend in tako. Kar naenkrat pa se on spomni, da bi bil pa on še rad mal sam pa tko...kot vedno. In jaz valda popizdim, no vsaj pri sebi in mu pošlem sms da se pogovoriva, ignoriru me je ceu tedn. In pol pride k meni od pogovora ni blo nič, bil je pa tisti najin pogovor, resnost in ful zajebancije. Všeč mi je, da je tako sproščen da se lahko zajebavam z njim a hkrati se lahko tudi pogovoriva o bolj resnih stvareh(ne o vezi)....Zdaj je pa tako, jaz ne študiram več 100km stran ampak sem doma vsak dan. Slišiva se vsak dan, vidiva na dva dni. Dobivava se al pri meni ko sem sama, al pa v nekem gozdičku bliz njegovega doma. Debate gor dol ful fajn. Samo potem on navali in mi daje lupčke in to. Ja kaj nej si jes pol boga mislm;) Ko pa gremo skp vn žurat pa ga mal spije pa kr pred usemi navali name. In pol joka, da ga kolegi zajbavajo, da se okol govori da ma punco in nevem kaj. Ja ful ga je sram priznat , da bi on meu punco.
Pa v čem je problem?
Najbrž to, da so tipi čudni
Sori za moje nakladanje, vem da je ful nerazumljivo, sam nekam se morm izpovedat.
hvala