Pred leti, ko je bila evforija glede bordanja, sem tud sama probala, ampak me ni navdušilo, tako da sm kr ostala pr smučkah in se naučila carvat. Na srečo, v vseh teh letih, nisem staknila še nobene poškodbe in upam da bo tako tudi ostalo. Veliko dam na varnost, tako da je čelada moj obvezni del opreme in mogoče mi bo kdaj rešila mojo bučo pred padcem ali trkom (nikoli se ne) 
Kar se tiče kulture na smučiščih, je res na podnu. Eni res mislijo, da so sami na progi! Sploh kakšni, ki ne znajo smučat in se učijo, si kar celo progo prisvojijo zase in pol ni čudno, da pride do kakšne nesreče. Na živce mi gredo pa tud kakšni mulci na bordih, ki sredi prog sedijo na tleh in čvekajo... vse lepo in prou, ampak dej spravte se h kraj!
Uživam pa tudi v sankanju, ampak ne v tistem po klančkih ampak npr. iz Vršiča, Jezerskega, Ljubelja itd., da se prevoziš kar nekaj kilometrov. Še poseben užitek je nočno sankanje
) od tovornjaka al pa traktorja...sam more bit utrjena "proga". Gre kot sam hudič, je pa res da je kar nevarno... 
Bordat mi pa nikol ni blo v veselje, tko da se tud še nisem preizkusla (in se tud verjetno ne bom). 
.
, a-a, sam tega ne! In pa seveda mi žiuce para folk, k ne spoštuje fis pravil, pol si drzne pa še dret in pametvat ... take sam zavalit po hribu nauzdou.
).
samo žou pr ns ni kj fajnih smučišč, gremo pa vsak let s familijo v avstrijo alpa italijo za kšn tedn tko d se vsaj mal nabordam 
