Jokica - pretirano čustvovanje

purple_rain

Aloha napisal/-a:Kadar me je najbl bolel (predusm ljubezen) sm pisala pesmi. In to mi je kr nekak pomagal ... Sam da je preveč pesmi ostal pr men, kr jih nism dala naprej Večina pa je bla napisana za določene osebe in še vedno mislm, da bi jih mogla tem osebam tut dat.

Tole je fino, da maš nek svoj način, kako čustva spravt ven..velikokrat ni potrebno, da to posreduješ osebi, kateri je namenjeno...lahko sam napišeš(tud v obliki pisma) svoja čustva, tud če potem zažgeš(kar je tud dobra terapija

), se velik boljš počutiš, kot si že ugotovila, če izliješ čustva na papir..

*purple*

jst sm enkrat pikado metala v sliko od enga bivšega :lach:

in res pomaga

drgač pa sm tud jst vsakič ko sm bla žalostna, osamljena, zarad ljubezni, česarkoli spisala na list...ma še zdej mam doma celo omaro vseh teh spisev in neodposlanih pisem ko sm folku štepala zadeve ki so me motile...
in dejansko pomaga...takrat daš en delček ven, se zraven zjokaš, kakroližepač, potem je malo boljše...pri kakšnem popisanem zvezku se že pozna rezultat (pr unm z tristo stranmi)

...zdej mam blog in pišem tja...sicer ne vsega, mapak tisto ka rmore pripriči ven...
To bi jst vsakmu priporočila...da se razpiše, razgovori, razjezi na list papirja al pa na tipkovnco...
in tud jst sm pisala pesmi..

takrat so ven prišle tiste najlepše, sicer skorda najbolj žalostne, ampak res najlepše, z najbolj skrbno izbranimi besedami in ful dobrimi rimami...Sicer žalostno, ampak se ne čudim zakaj vsi veliki pesniki pisal tko dobre pesmi, ker nihče ni bil rečen in vsi so živeli v eni sami bedi polni ene žalosti in trpljenja....
Aloha, kaj praviš, publicirava ene skupne poezije? :lach:

~NIA~

Miss Dior

jaz vcasih ko me kaj full gane si ne morem da ne bi zacela jokat, skusam se odvadit oz. ostat trdna ali mi ne uspeva. parkrat se mi je ze zgodilo pred fantom a sploh ni odreagiral. hladno je bil zraven mene. mi kdo mogoce ve razlozit zakaj taka hladnost?

purple_rain

Miss Dior napisal/-a:mi kdo mogoce ve razlozit zakaj taka hladnost?

Zato

Mahagonij

purple_rain napisal/-a:
Miss Dior napisal/-a:mi kdo mogoce ve razlozit zakaj taka hladnost?
Zato

Ti pa tvoja mizandrija. Hvala bogu da so vsaj ponekod te majce umaknil iz prodaje.

Hladnost je zarad istih razlogov kot pri otroku. Ker nima smisla zacet okol tebe skakat k zacnes zarad malih stvari jokat. Samo dobila bos vedenjski vzorec, da z jokom dobis pozornost od njega in bo nemogoce blo met s tabo kakrsnokoli prepir zarad problemov v zvezi ker bos ti vedno jokerja iz rokava potegnila(zacela jokat) ker bos vedla da ti bo nehal ocitat stvari in te zacel tolazit.

Miss Dior

ne da bi se nonstop. enkrat sem se ker sem se ful svadila z fotrom enkrat pa z njim. jaz se probam zadrzat ce gre kar se da. saj se nocem niti pred njim.

rEbEcCa

*purple* napisal/-a:jst sm enkrat pikado metala v sliko od enga bivšega
in res pomaga

Morm nabavt pikado, sam trenutno sm jezna oz. žalostna oz. sej sploh ne vem kaj...na fanta

Mogoč bi mi zdj bolj prav prišla kr živa tarča

*lady bug*

Sicer ne spada ravno pod čustva, ampak nisem hotela odpirat nove teme zaradi enega vprašanja. Slučajno ve kateri kako se reče tisti bolezni, ko dobiš napad joka in ne moreš nehat jokat. Pač recimo zaradi nekega straha al pa česarkoli pač. Sam jokaš pa ne moreš nehat. Med drugim, to je mela tud če se ne motim Cori iz antm..(cycle 6 se mi zdi). Slučajno ve kateri?
Hvala

Melani

ljudje imamo veliko načinov da izražamo čustva..
sm gledla zadnič po tv, da naj delodajalci delavcem pustijo uporabljati kletvice, saj bodo tako bolše funkcionirali, kerbodo dali neg.energijo iz sebe:)

azuc@r

hm.. nevem, js se kr zjokam usak dan zihr ene prakrat planejo solzice, al od sreče al pa žalosti, pa se usem ki me poznajo zdi to prov ok, me kličejo jokica kokica, samo nevem, sm ful odprt pa čustven člouk in sm vesela usega pa kar me rani tut spravm vn takoj...mogoče ne pred osebo, definitivno pa pol

sm pa učasih to zadržvala u seb, pa mi je use na zdravstvo butnl, tko da sm kar sm pa če sm jokica kokica pa sm, me majo lih zard tega radi

ghotic_girl

Joj, jst sem taka jokica, da se niti skregat ne morem z nekom, brez da bi takoj začela jokat

To mi gre fuuul na živce, ker bi v tistem momentu rada nekomu kej zabrusila, ampak ne morem, ker me čist preplavijo čustva.

azuc@r

mhm men isto, in pol v joku govorim kar komu gre in mi je prov zoprno... sicer je itak odvisno od osebe s katero se kregam, s profesorcam mi ni bil nikol problem če so ble krivične

Dead_kid

Aloha, to kar je blo je blo. Morš se naučit pustit preteklost za sabo in gledat naprej. Sekiranje zaradi stvari, ki so se zgodile ne bo pomagalo. žal je tako, da časa ne moremo zavrteti nazaj. Poglej, vsak trenutek s svojimi ljubljenimi izkoristi do konca, bodi optimistična, v glavi imej vedno misel na boljši jutri.

Vrjem, sm v življenju dost pretrpela, če ne bi verjela v to, da je jutri dan, da je lahko lepši kot prejšnji, ne bi zvozila.

Sicer je jokanje drgač zelo dobro, samo v meji normale.
No ja, sicer jst ne morem res govorit o nečem, o čemer skoraj nič ne vem. Če pa ne bo boljše, bi pa res bilo dobro, da bi poiskal strokovno pomoč, ker je škoda, da te take stvari razjedajo.

Tamala_mrha

Jaz sem se pa nekako naučila sprejemati situacije, ki me vržejo s tira in spravijo na rob joka, jemati kot del življenja, s katerimi se moramo spopadati prav vsi na svetu in da je treba zgraditi okoli sebe nek obrambni zid - pa ne v smislu, da nikomur ne pustimo do sebe in nehamo izražati čustva, ko pride do tega, pač pa da preprosto ne pustiš, da te ima jok v krempljih. Težko razložim kako prideš do tega, ne samo spoznanja, pač pa tudi realiziranja, a je treba pred zlomom pomisliti, da ni treba vsakomur spoznati tvoje šibke plati (torej tega, da se ne kontroliraš pred čustvenimi izpadi), saj bi lahko to začel izkoriščati sebi v prid. Če pomislim na to, solze enostavno ostanejo v notranjosti, za neke vrste jezom, žalost pa lahko daš iz sebe že z besedami ali kasneje s kakšno obliko relaksacije, ki ti najbolj pomaga (meni recimo tek v naravi).