jaz sem se že parkrat, najhuje je, ko potem poslušaš, kaj si delal, pa enim stvarem skoraj ne verjameš, če ti jih ne bi povedal nekdo, ki mu zaupaš

sicer mi zdaj take stvari niso v ponos, ampak takrat pa mi je blo kr smešno, npr vgriznila sem kolega in kolegico, s tem da se sploh ne spomnim da bi istega kolega tisti večer videla. še vedno pa ne razumem, zakaj baje normalno hodim in govorim, spomnim pa se ne

pa ne me skritizirat zdaj, včasih si je treba dat duška, vsak po svoje...bruham pa nikoli.