Tašče in tasti!

[Tonja]

Kolikor lahko razberem, se tašča "boji" samostojne in odločne ženske, ki točno ve, kaj želi. Ženske, ki zna pokazati zobe, voljo in trud. In tašča se je odločila, da jo bo pohodila. Jooo, kako znano .
Živela sem v hiši fantovih staršev (z njim nisva več skupaj). Ma ti povem, da me živ boh ne prepriča, da ponovno naredim takšen korak. Kuhala sem, prala, čistila, delala dnevne in nočne (večinoma nočne), po 12 ur, ko sem se malo naspala (če sem imela srečo), pa sem imela še celo hišo za zramat, tašči pomagat, da je prišla do kakšnega dodatnega evra z nekim delom na domom,... A izpadla sem pa ku največja prasica, kar jih je svet videl, ki ni vredna njenega sina za nič na svetu. Njen sinek je bil zlat, najboljši,... Dokler pa je bil problematik, ga je pa meni poturila in dala roke stran, da so meni vsi živci šli (po skoraj 10 kil, da sem bla ko les na drvo!). Mamin sinček? Ja, dokaj. Šlo je tako daleč, da sem si hotela kupiti garsonjero za 12 mio (v tistem delu so stanovanja blazno draga, ma za ljubi mir dam še več), pa mi banka ni odobrila kredita, ker sem imela premalo priliva na račun.
In ostala mi je še ena možnost: odhod. Ja, razumela sva se (včasih bolj, včasih manj), imela sem ga rada (bolj kot druge moške v mojem življenju, še vedno pa ne toliko, da bi bil pa moj epicenter, ker nikogar ne spustim toliko do sebe in se tudi ne navežem nanje), spodaj sem imela službo, ki sem jo rada opravljala (četudi je njega motilo, ker sva bila malo skupaj),...
Govorila sva o tem, da bi šla na svoje. Ampak on je želel narediti mansardno stanovanje v hiši njegovih tastarih. Po mvojem trmanju in dosegu NIČA, sem privolila, da bova pričela graditi v njihovi hiši. No, tašča je po tem koraku dobila še dodatno moč in kot kaže z sinčekom imela razne pogovore, ko sem jaz služila dinarce.
Ni me prenesla. Nikoli. Ampak je skrivala. Tudi jaz sem direktna, ne šparam jezika, dostikrat rečem, kar nebi bilo treba, ženem se za cilji, ne pustim se zajebavati, sem samostojna, odločna in obožujem svobodo, dihanje,... Podobno, kot ti.
Jaz sem od njega odšla. Podrejat pa se ne mislim. Kljub vsem plusom v zvezi, določenih minusov ne bom spregledala. In v življenju nikakor nočem biti svojemu dedu nadomestna mati! Ob prvih težavah bi pa šel jokcat k mamici... Da se ne smejem:D . Potem sem raje sama...

[frigga]

Tud jst mam maminega sinčka (no, lahko rečem, da se stanje izboljšuje). Sicer še ne živiva skupaj, sem pa jst večino časa pri njemu. Njegova mama nima svojega lajfa, zato se vtika v fantovo življenje, kolikor se le lahko, mene pa popolnoma ignorira, kot da me ni. Najini pogovori so omejeni samo na ''Živjo'' in ''Adijo''. Mam pa to srečo, da se moj fant zaveda, da to, kar ona počne, ni prav. Večkrat ji je že skušal dopovedati, da ni več majhen fantek, da sem v njegovem življenju zdej tud jst, sam pri njej to zaleže za kakšen dan, potem pa je spet po starem. Tko da že komej čakava junij (joj, kje je še to), ko greva končno na svoje.
Lahko rečem samo to, da če ne bi mela fantove podpore, bi že zdavnej šla, ker pri taki ženski ni za živet.
Nikoli ne bom razumela, kako so lahko ene matere tako oblastniške in posesivne, da niti ne pomislijo na to, da s takšno vzgojo delajo sam škodo otroku. In fantki, ki se odločijo za svoje mamice (namesto za partnerke) bodo enkrat stari in predvsem sami, sam škoda, ker se tega zdej ne zavedajo.

[metuljčica*]

In fantki, ki se odločijo za svoje mamice (namesto za partnerke) bodo enkrat stari in predvsem sami, sam škoda, ker se tega zdej ne zavedajo.

To si super napisala.

[kr.ena]

Obstaja ena možnost. Glede na to, da si napisala, da si urejata ločen vhod. Pomeni se s fantom, če se strinja, da ko bo ločen vhod, so vrata zaklenjena. In imata svoje gospodinjstvo - svojo kuhinjo, svoj pralni stroj, svoj plac za cunje obešat itd. In obadva se zmenita z njegovimi starši (mamo), da želita zasebnost.
Ampak kot si opisala situacijo, se bojim, da bo tvoj tip še vedno laufal k mamici, ko bo lačen ...

Druga možnost je, da se odseliš. In ga postaviš pred dejstvo: rada bi bila s tabo, če si tudi ti želiš, da sva skupaj, pridi za mano. Mogoče se bo odločil ... tudi če se bo odločil za mamo, boš vsaj vedela, pri čem si ...

Tako pa vsekakor ne more več iti naprej ...

[karmy21]

glede na to da je mamin sinček in vedno tudi bo in bo v vsaki ženski iskal mamo in ne partnerke, tako da ti priporočam da odideš od tam in slediš svojim sanjam. Samo enkrat se živi, zakaj bi se priklenila na eno mesto samo zaradi enega maminega sinčka, ki te zgleda ne upošteva in raje živi pri starših kot da usliši tvoje želje po samostojnosti?

[kiana]

@ ena_bivsaporednica dobra si, da si že tolko dala čez... js bi na tvojem mestu spakirala in šla... vem, da je težko, ampak bolše to, kot pa da te ena stara, betežna mama omejuje še celo življenje... ni vredno, še posebej, če si res tak tip, da potrebuješ vsake tolko čas zase in podobno...
za fanta pa itak veš, kako se bo odloču, če ga boš postavla pred ultimat... kaj si maš za pomagat s takim?

[Tamala_mrha]

Ja glej, če njemu ni do tega, da bi odšla živet na svoje, se očitno že tukaj zatakne. Sploh če praviš, da nimata več spolnih odnosov odkar živita pri njegovih starših. Jaz že tukaj vidim, da v vajini zvezi ni vse kot bi moralo biti. In to, da njegova starša ne pokažeta prav nič prijaznosti... Preveč nasprotujočih si sil in karakterjev je v tem štirikotniku, bi rekla. Nečesa pa ne razumem. V prvem postu si rekla, da nimata financ, da bi odšla na svoje, a hkrati praviš, da te imajo njegovi starši za "preizobraženo". Je torej problem v financah ali tvojem fantu? Mislim, da se ne splača truditi v tem odnosu, ker te tudi tvoj fant ne spoštuje, sploh če pravi, da nisi najboljša izbira zanj. Kaj še potem sploh delata skupaj? Ta zveza nima prihodnosti.

[metuljčica*]

vem, da je težko, ampak bolše to, kot pa da te ena stara, betežna mama omejuje še celo življenje...

Predstavljaj si situacijo, ko bosta tašča in tast ostarela in bosta s fantom morala skrbeti zanju.

Ti pa že zdaj kao nisi dovolj dobra zanju.

[psenica]

bežno poznam en par. sumim, da je verjetno bilo še veliko drugih dejavnikov vmes pa vendar. stara sta malo čez 40 let. in po ful casa zivljenja pri njegovih starših (mislim, da sicer brez svojega vhoda, ampak ostalo pa vse ločeno) se je ona odselila. ker ni zdrzala pritiska. nenehno očitanje in to. fuul časa mu je pravila, da bi šla drugam. pa ni bil za. in ona je zdaj šla. ko je vložila res ogromno svojega denarja (v nulo sta si vse uredila), velik del svojega življenja in res ogromno živcev...ampak ji je očitno prekipelo.
nevem, res se je treba čisto resno pogovorit. in res, omeni mu seks.kao kak ma on kaj poglede na seks, ker če bota še dalje tu živela bo res bolj bogo na tem področju.

[Foxy-lady]

Takih primerov je ogromno. Tudi mi smo zaradi tega sli na svoje, ker je tudi moj ati bil mamin sincek, a se je vseeno odlocil za zivljenje z druzino in ne z mamico.

Sestricna se je pred kratkim locila z mozem, ker ni hotel iti vstran od svoje mamice. Rekel je, da nikoli ne bo odsel od doma, ker je prevec hvalezen za vse, kar sta starsa naredila za njega. Saj smo vsi hvalezni, ampak to se ne pomeni, da moramo celo zivljenje biti priklenjeni na starse.

[*Royal Barbie*]

Ja glej, če njemu ni do tega, da bi odšla živet na svoje, se očitno že tukaj zatakne. Sploh če praviš, da nimata več spolnih odnosov odkar živita pri njegovih starših. Jaz že tukaj vidim, da v vajini zvezi ni vse kot bi moralo biti. In to, da njegova starša ne pokažeta prav nič prijaznosti... Preveč nasprotujočih si sil in karakterjev je v tem štirikotniku, bi rekla. Nečesa pa ne razumem. V prvem postu si rekla, da nimata financ, da bi odšla na svoje, a hkrati praviš, da te imajo njegovi starši za "preizobraženo". Je torej problem v financah ali tvojem fantu? Mislim, da se ne splača truditi v tem odnosu, ker te tudi tvoj fant ne spoštuje, sploh če pravi, da nisi najboljša izbira zanj. Kaj še potem sploh delata skupaj? Ta zveza nima prihodnosti.

Tudi jaz tako mislim. Vztrajati v takšnem odnosu je izguba časa in živcev. Zakaj ne spakiraš in odideš? Vem, da ni tako preprosto in je lažje reči, ampak hej, saj se gre zato, da boš v življenju srečna in se ti ne bo treba ukvarjati z negodovanjem fantovih staršev. Sploh kolikor je razbrati iz napisanega, fant očitno ni najbolj srečen v zvezi s tabo, glede na to, da pravi, da nisi najboljša izbira zanj. Jaz bi se že na tej točki ustavila in se vprašala kam vse to vodi. Obstala sta na mrtvi točki in mislim, da je dovolj razlogov, zakaj je pametno oditi ter zaživeti na novo.

[Dead_kid]

Res je, tudi jaz mislim, da bi ga morala postaviti pred dejstvo: jaz ali starši. Tudi če bo izbral starše; bo pa že boljše zate, vsaj mirno boš lahko živela, brez vsakodnevnih prepirov. Morm ti pa čestitati, jaz tega ne bi mogla tako dolgo prenašati. Poglej, tukaj se gre tudi za tvoje življenje, tvoje živce, tvoje občutke in svobodo, česar očitno mama ne spoštuje.
Četudi sta v to stanovanje že vložila denar; saj pohištvo lahko še zmeraj vzameta s sabo.
Res v svoje dobro odidi iz te hiše, s fantom ali pa brez!

[ANGELgirl]

O moj bog. Ne razumem in nikoli ne bom razumela zakaj so nekateri fantki mamine mazice! Saj mi je full lepo, da se razume s starši, ampak da ne zna uveljavljat svoje volje? Tukaj se pa neha..

Ko se enkrat odločiš za svojo družino, je potrebno začrtat določene mejnice. S fantom trenutno še delava skupno stanovanje pod streho mojih staršev, pa imava že sedaj vse lepo določeno. Nimajo kaj hodit v najino nadstropje, nimajo kaj pospravljat najinih stvari, nimajo kaj nama govorit... Pa saj se mogoče grdo sliši in je moji mami zelo razočarana, ker želiva zaklenit najino nadstropje, ampak enkrat je potrebno odrasti in prerezat popkovnico!

Zase lahko rečem, da sem pri bivšem ravno to sovražila. Kar je mamica rekla je bilo sveto.. Halooo.. Star je bil že 25 let, pa ni upal reči nobenega stavka zoper svojo ljubo mamico. Ahhhh.. Čimprej stran od maminih mazic..

[ena_bivsaporednica]

Hvala za vse pametne in spodbudne besede, ki ste jih napisali v odgovor. Položaj je težaven. Fant me ima rad, jaz njega tudi, a so drobna mučenja z njegovima staršema na vsakdanjem redu. Vem, da tudi ločen vhod in zaklepanje vrat ne bo pomagalo, ker se bomo še naprej srečevali na dvorišču, videvali skozi okna itd. in se bo vmešavanje nadaljevalo. Zdaj me vmes ni bilo doma par dni in sta spet dobila malo distance do mene (torej me vsaj navidez pustita pri miru), toda točno vem, da se bo vmešavanje že jutri ali pojutrišnjem spet nadaljevalo. Tudi njuni pogledi že zdaj očitajo, češ ti si se "zabavala okoli", mi smo pa medtem doma imeli polne roke dela (ta pripomba je že padla). Z ultimatom glede selitve ne bosta njegova starša imela nobenega problema, ker bi itak najraje videla, da spokam in sta to tudi že večkrat na glas povedala. Tako bi vsaj dobila sinčka nazaj, ne?!

Menim, da je problem, ki sem ga opisala in ga imam sama, velika težava večine Slovencev. Povprečna plača je ravno dovolj, da nekako furaš skozi (tudi zelo visoka izobrazba ni nobeno merilo za plačo na koncu meseca), toda če hočeš ob današnjih cenah stanovanj priti do svoje nepremičnine, se moraš res zelo odrekati vsem drugim stvarem. In jaz se jim nisem bila pripravljena tako zelo odrekati, tudi najemnine pred nekaj leti še niso bile tako zelo visoke, pa je nekako šlo.
Zdaj pa sem se znašla v pat poziciji: rada bi bila na svojem s fantom, pa pač nimava kam. Za najemnino bi morala, če se odselim, sama dajati dobro tretjino plače, za kredit (če bi ga sploh dobila) vsaj polovico,za povrh sem imela v zadnjih letih toliko selitev, da se mi res ne da več nikamor.
Hudič je, da je naš povprečni standard tako nizek, da ne moremo vsak po svoje in imeti mir drug pred drugim. Če prav poznam statistiko, na Danskem ljudje niso prisiljeni živeti skupaj, več generacij v isti hiši in to. Vsak je lahko lepo na svojem in se obsikuje, ko mu paše. STARI IN MLADI NE GREDO SKUPAJ! So izjeme, ko se različni (in v družino 'priženjeni') ljudje res odlično razumejo med sabo in to je pravi blagoslov - da je tvoja tašča ali mama, ali fotr ali tast za povrh še tvoj skoraj najboljši prijatelj. Ampak večinoma ni tako, vmes je starostna razlika, različne potrebe, slogi, predvsem pa večina ljudi nikoli ne uvidi, da NIMAJO SVOJ EKSKLUZIVNI 'PRAV'. Vsi smo posebni, različni, čeprav nam je skupna človeškost in podobne potrebe ter hrepenenja. Catch pa je v spoštovanju različnosti - da veš, da je tvoj 'prav' ali 'narobe' samo eden od mnogih in da ima druga oseba pravico do svojega lastnega pogleda in stila življenja.
Žal tega pri fantovih starših ne opažam - nimata distance in spoštovanja niti do mene še manj do sina.
Si mislite, koliko manj 'družinskih tragedij' in nasilja bi bilo v slovenskih familijah (kar je za naše kraje tipično), tudi umorov, ki se večinoma zgodijo znotraj familije, če bi se ljudje lahko umaknili na svoje?!! Tako pa si najedajo iz dneva v dan in se vse bolj sovražijo, dokler nekomu ne poči, se mu strga film in potem vse pobije.
Brez skrbi, ne govorim o projekciji, kaj se bo zgodilo pri meni... Sem nenasilne narave in se raje umaknem s poti, ne maram konfliktov. Ko bom imela polno mero, bom samo spakirala, brez besed. Želim pa vam dati to misel v razmislek. Živci gredo, človek ima že v službi veliko stresa, skrbi se kopičijo, ni čudno, da nas pokosijo bolezni, psiha, itd. Veliko ljudi bi že zdavnaj šlo narazen (ali samo daleč daleč stran), če bi jim finančne možnosti dopuščale. Tako pa se glodamo med sabo, dokler nima nekdo polnega piskra.

[ena_bivsaporednica]

Še vedno, vsakič ko mami popoldne kam gre, al pa med vikendom (npr. sama, k prijatlcam al pa kej), pride tastara gor in mene sprašuje, kam je šla mami. Ful velikrat tud slišim, kak dol ogovarjata. Vtikujeta se v stvari, ki ju čist nč ne brigajo. V glavnem, katastrofa. Js mislim da tle ni nobene druge rešitve kot da se odseliš. Ne si mislit, da bo ločen vhod kej pomagal. Dvomim da bo karkoli pomagalo.

A ni to grozno?? In še bolj žalostno, koliko ljudi mora tako živet, ker nimajo izbire? Kaj vraga ljudje skušajo doseči s tem nadzorom nad drugimi? 80-letnik nadzoruje 50-letnico, 50-letnica 20-letnika... Ta krog je treba presekat, ne pa ga vlačit iz generacije v generacijo.