Pozdravljena!
Verjamem, da ti je težko, saj sem v podobni situaciji kot ti. Še sama ne vem kako naj se tega rešim in kaj bi ti svetovala, ker vem da so besede stokrat lažje, kot pa dejanja. Verjetno bo pri meni vse skupaj prinesel čas, saj sem študentka in si novega stanovanja s fantom ravno ne moreva privoščit, saj tudi od staršev ne dobim ravno podpore (niti denarne, kaj šele kaj drugega). Preden sem se preselila k njemu je bil odnos med nama s taščo res dober. Nisem pa si mislila kaj vse me bo čakalo in kaj vse bom doživela, ko je pokazala svoj pravi obraz. Tudi moj fant je bil-priznam-mamin sinček, in ko sem mu kaj povedala o njej mi sprva ni verjel, dokler se ni sam prepričal na lastne oči kakšna v resnici je. Tudi on jo je komaj spoznal po 26letih in to svojo mamo!!
Najboljše je, da ga postaviš pred dejstvo in mu poveš, da tako ne moreš več živeti. Navsezadnje ti ta ženska uničije zdravje in krha živce. Mogoče bo le uvidel, da njegova mamica ni taka kot se kaže da je.
Tudi sama več ne prenesem, da živim pod isto streho kot ona. Že samo da slišim njen glas, mi dvigne pritisk. Včasih se smilim sama sebi in se sprašujem, zakaj sem si izbrala ravno takšno življenje in zakaj živim tako, saj sem pa vendar vredna veliko boljšega. A po drugi strani ljubim svojega fanta in bom pač potrpela in počakala na ta dan, ko bova lahko zaživela pa svoje, kar bo pa še verjetno trajalo kar nekaj let.
