Moram reči, da sva po več kot 4 letih že kar domača eden pri drugem doma. Jaz mogoče celo bolj.

Velikokrat me pokličejo na kosilo (kolikor vidim, bi radi, da tam jem že kar vsak dan). Še vedno mi vse ponujajo, pa tudi sama si vzamem, kar pač želim, ker mi je tudi bilo kar hitro rečeno naj kar vzamem, kar mi ugaja (pijačo, si naredim kakšen sendvič, vzamem sadje...). Vedno, ko pridem na kosilo, pripravim mizo, pospravi večinoma vsak sam za sabo, pomijemo pa včasih jaz, včasih fant al pa njegova mama. Tudi omare po kuhinji seveda odpiram, ko pospravljam posodo, prej pa, ko še nisem prav vedla kam kaj sodi, sem vprašala kam lahko pospravim. Ob kakšnih feštah pridem tudi toliko prej, da pomagam pripraviti vse potrebno, kuham zaenkrat še ne tam, edino kakšno kavo, čaj, tudi če pridejo kakšni obiski medtem, ko sem tam, skuham jaz kavo za vse. Ko prespim, nama zjutraj jaz naredim zajtrk, ostali se ponavadi že prej najejo in delajo svoje. Na wc hodim brez zadržkov v obeh nadstropjih, seveda pa ne vstopam v tiste sobe, v katerih pač nimam kaj iskati - v glavnem sem v kuhinji (jedilnici), dnevni, obeh kopalnicah, občasno v sobi, ker spiva vedno na raztegnjenem kavču pred tv-jem, zarad fantove premajhne postelje (si še morava urediti prazno spalnico). Pri košnji mu tudi pomagam včasih in mu odvažam travo, da je prej končano. Aja, pa fant je edinec, tako da ni problemov s kakšnimi nadležnimi sestrami in brati.
Tudi on je kar veliko pri meni, vendar se mi zdi, da mu je nekoliko nelagodno, če je še kdo drug prisoten v kuhinji, tako da mu pijačo in hrano takrat ponudim jaz, ko pa sva sama, pa tudi kaj skuha, odpre hladilnik, vzame krožnik in pribor iz predalov in omar in se lepo po domače naje.

V zgornjem nadstropju je bolj sproščen, ker ga večinoma uporabljava samo s sestro, edino tamala mu gre rahlo na živce, ker je pač tak poseben trmoglav karakter in imata oba dolg jezik.

V dnevni spodaj včasih skupaj malo posedimo in poklepetamo (moja starša, jaz in on), če pride ob takšnem času, ko pač naša dva že zavzameta svoje pozicije na kavču, včasih pa tudi sama zaspiva ob televiziji. Wc - ni problema! Še bruhati je bolj fajn pri nas, če se kaj preveč spije, ker se ne sliši tako zelo po bajti.
V glavnem ni nekih problemov, noben se ne pritožuje, vsi se mamo radi in seveda bo vsak dobrodošel pri vsakem tudi, ko morda ne bomo več živeli skupaj, pa tudi dvomim, da bi kdo komu prepovedal jemanje hrane iz hladilnika. Njega bodo tako al tako večno ujčkali, pri nas pa tudi mama najraje vidi, če sam malo pomigaš in ji prihraniš kaj dela. Se še ne ve kako bo, mogoče naju bodo pa stregli od spredaj in zadaj, kot že zdaj včasih.
