Js pa ne vem kaj nej nrdim. Včeri sma se prvič neki pogovarjala o preteklih stvareh, bivših pa to, k je lih tak nanesl da sma mojga bivšega srečala in potem sma mal debatirala o tem. No in mu js povem mojo zgodbo potem pa še on meni svojo. In dans že ceu dan razmišlam o tem k mi je pravu in sm prou ljubosumna na njegovo bivšo

Pa vem da me ne bi prevaru z njo al pa kei, sam ljubosumna v tem smislu, da se sprašujem če mu je z mano tut lepo, k vem da z njo mu je blo ful. Pa sm mu napisala to, da razmišlam zdej še o tem k sma se menla pa da je men res lepo z njim in si želim d bi njemu tut blo. Potem mi je pa ful lepo nazaj napisu, da sm najbolše kar se mu je kdaj zgodilo u življenju in da me ma rad iz vsega srca. In da je njegovo srce sam moje.
Ampak js pa še vseen se ubadam s tem zdej in ne vem kak nej se ustavim?! Mogoče zato ker mam še mal probleme s samozavestjo. Se trudim čim manj mislit na to, sam potem si začnem predstavlat kak je biu z njo in bi se najrajš zjokala, tak grozn občutek. Vem da ma vsak človek svojo preteklost, pa sm zelo vesela da ma tko lepo, navsezadnje jo mam pa js tut in se lah on enako počuti k js recimo zdle, pa tega sploh ne vem...