Danes je malo boljše- bilo je vsaj, dokler sem bila zaposlena in nisem imela časa razmišljat o tem. Bila sem v Lj in pač nisem mela časa da razmišljam o tem, ker je bila poleg mene kolegica, ki je nonstop nekaj govorila z mano.
Ampak na poti domov, sem spet razmišljala o nama.
O vsem kar naj je družilo. Oba sva imela iste podobne nenavadne navade. Oba sva iz oblakov delala podobice, si predstavljala nekaj. Štela sva znake ob cesti.. Poslušala pesmi, dokler nisva vedela vsaj del besedila. Bilo je, kot da bi bila ena duša v dveh telesih.
Slabe stvari so zbledele. Bilo je več dobrih. Res mi je dal občutek, da me ima rad, da mu ni vseeno zame.. Ampak nevem, kaj je bilo zadnji teden??
Včeraj me je kliknil na messengeru, in sva se kar nekaj pogovarjala. Povedala sem mu, da mu ne verjamem, da so to pravi razlogi, da sva šla narazen. Da je res, da ga imam rada, ga pogrešam, ampak ne morem pa biti kolegica z njim. Ker rabim čas, da premislim o nama, o sebi, o njem. In mogoče se lepega dne spet srečava, in bova takrat mogoče lahko šla na kavo.
In še vedno me je klical miška..
Na koncu sem ga vprašala.. "Kaj pa vse besede da me imaš rad? Tega nisi ti napisal?" Pa je povedal da je on to napisal, še kako. Potem pa sem mu povedala, da to očitno ni bila tako velika ljubezen kot je govoril, le ta namreč ne zbledi v roku 1 tedna. Pa je povedal: "miška, ni bil 1 teden" .. In ja, bilo je 10 dni..
Nevem kaj naj si mislim. Po eni strani imam občutek, da me ima še sedaj rad, da mu je težko, da si želi da bi bila nazaj skup.. PO drugi strani, če pa razmišljam kaj vse sem še izvedela včeraj, pa si mislim, da je najbolj zlagana oseba na tem svetu.
Karkoli že je, in kater koli razlog je da sva šla narazen, moje ljubezni do njega nič ne spremeni.
Še vedno čakam na Njega.. Imam ga rada z vsem svojim bitjem
