Tašče in tasti!

[Lev_inja]

Ja, njemu je tudi ful težko zaradi tega.Je že mami omenjal, da naj spremeni odnos do mene.Očetu pa ne upa nič rečti,ker je strog in se ga boji.Ampak mislim, da se to nebo nič spremenilo.
Punce,ki imate vredu tašče in taste ste lahko srečne.Vsi namreč nimamo te sreče.

[xxxExLxAxxx]

jaz se z njegovo mamo super štekam, večkrat skuha kavo pa se menima, pa če se skregava se tudi potožim čez njega njej
Drugače pa če se ne bi štekale ne bi blo fino,ampak ne bi pa vvplivalo na najin odnos, saj bom živela z njim in ne z njo! Pač ne bi hodla tja ji pred oči, oziroma pač nujno kolkor bi morala, da bi se pa sekirala zaradi tega pa ni šans!

[evighet]

ej lev_inja js mam podobne probleme.Recimo tast je kul pa se z mano velik bolj ukvarja,ko pa pride od brata punca(k sta sicer že zelo dolg skupi) se pa tašči kr mal zmeša in je ona pr njej res carica in je ona kul in se kr z njo zgovarja skoz pa njo omenja,mene izolira čist ane.Zj pa mej normaln odnos pol.Pa še s bratovo punco sva mi2 prijatelce.ne morm bit ljubosumna k nimam bit za kej ane sam čudn filing mam zakaj je pri njej tolk bolj ona cenjena ko pa js.čudno da kr res ni.

[Tigi]

Ja včasih si kakšnemu bolj ali manj všeč...nimamo kej...ni pa prov, da to tako zelo na veliko pokaže
Ker že zarad tebe ker se ne počutiš dobr ane

[Lev_inja]

evighet, no pol pa nisem edina s tem problemom.Sem mislila, da se to samo meni dogaja. Saj jaz tudi nimam biti za kaj ljubosumna.Glavno, da se mava midva s fantom lepo.Ampak vseeno boli.Saj ti tako to veš,ker imaš isti problem.In kaj reče na vse to tvoj fant? Jaz resnično več ne vem kaj naj naredim.
Ja Tigi,vem, da je tako,ampak mislim, da ni lepo od tašče, da dokler ni imel njegov brat punce,da je bila tako sladka do mene.Zdaj sem pa postala nevidna zanjo.

[Tigi]

Si mogoče kej premišljevala, da bi povedala svojemu fantu? Ali pa da bi se pogovorila s taščo? Jaz nebi bila tiho...ker ti tako samo trpiš in si kao manj vredna od une...

[Lev_inja]

Tigi name misliš? Amm fant je že rekel mami, da naj spremeni svoje obnašanje do mene in se mi opraviči,ampak je rekla,da si ne more pomagati, da ji je bratova punca tako všeč.Jaz se pa ne mislim z njo o tem pogovarjati, ker je zadosti stara in bi lahko vedla, da se tako ne more obnašati.

[Tigi]

Ja jaz bi jo vsaj prašal zakaj si ti tako "slabša" od tiste druge...
Nevem meni nebi dalo miru...
Drugače pa tako...zakaj se obremenjuješ glavn, da se imata vidva rada in se zastopita pa da ti vsaj ona ne nagaja...oz. da se onidve nebi zarotili proti tebi in bi trpela

[evighet]

ja moj fant jepa tko ane...čist pesem zase...on itak misle da si js domišjam take stvari ampak je res očitno da me ignorira tašča ane.Tko da z njim si nimam kej pomagat ane.
Js sm ugotovila da če se bom fejst obremenjevala verjetn je nam spremenila (to itak ane) in se zj mal manj obremenjujem s tem.Sj itak vem da sm pr tastu čist v redu odnosih in se bolj midva zgovarjava kot pa js pa tašča.Itak bo enkrt pogruntala da tut js nism tolk slaba in da sm čist fajn.Sam da se js ne mečem naprej s kuhanjem in pečenjem tortic pa teh stvari ampak na vsake par dni kej spečem pr meni doma(muffine ali karkol) in se pred njo ne hvalm tko k se drugi.

rada bi pa opozorila na to da sm tut js zj neki vredna.

Lev_inja skuliri se k vem kako to zgleda in sm na isti točki ko ti ane tko da boš vidla kako bo naprej.Ne se kej spreminjat sam bodi ista sam včash mal opozori nase-ne vem kako k tut js nimam še te situacije poštudirane ))

[Lev_inja]

Saj jaz se nisem nikol ven metala s tem, da sem tam kaj pomagala, prinesla pecivo pa tko dalje.Boli to, da moje pecivo ni bilo nikoli nič vredno, pohvaljeno,ampak samo od bratove punce je bilo pecivo oh in sploh.Saj se ne sekiram več, in niti ne hodim k njim.Nič se ne spreminjam, ker sem taka kot sem zadovoljna s sabo in tudi fant je.Jaz sem si zadala, da več ne bom k njim hodila in prenašala tega vsega.Mi je boljše če fant pride k meni in ve, da je pri nas zaželjen.

[shiny]

Jst se pa moram kr pohvalit kako dobro taščo imam. Kar koli in kadarkoli kaj rabim jo lahko pokličem in bo zrihtala vse.......
tko da mam kr srečo, ker ne vem kako bi če se ne bi razumele

[evighet]

lev_inja JA SJ MAŠ PRAV.Js bi isto naredila sam mi fant mori zakaj nč ne pridm pa tko in pol že kr morm.Potrpim tolk cajta pol je pa sploh ne šmirglam več,ko da nje ni.hehe

[ena_bivsaporednica]

Drage Cosmovke!

Imam vprašanje za vas, če je mogoče katera sama imela take izkušnje ali pa jih doživlja. Verjetno sem starejša od povprečne uporabnice foruma, imam 35 let, a nič zato. Moj fant je 4 leta mlajši, v zvezi sva prav toliko let.

Problem imam s fantovimi starši, še najbolj z mamo, za katero prav čutim, da me sovraži in ne prenaša, ker sem ji 'ukradla njenega zlatega fantka'.
Težava je ta, da smo se prisiljeni gledati vsak dan. Živimo namreč skupaj, šele zdaj pa bova počasi imela svoj vhod. Ker nimava denarja za na svoje, sva se preselila v hišo njegovih staršev in si tu urejava stanovanje (ki še ni gotovo). Fant namreč ni več hotel plačevati najemnin, češ da je tu dovolj prostora.
In tu je problem: ne razumem se z njegovima. Imela sem ju čisto rada, ko smo se še videvali po enkrat na teden in za praznike, ko sva s fantom še živela v najemniškem stanovanju. Pa čeprav sta si tudi takrat jemala pravico, da sta kar naprej bezala vame, me zasliševala in se vtikovala v vse pod božjim soncem ter me poučevala KAKO BI PO NJUNEM MORALA ŽIVETI IN DA IMATA ONADVA PRAV.
Toda sedaj, ko se že več kot pol leta gledamo in poslušamo vsak dan, smo vsi čedalje bolj živčni in popadljivi. Mislim, da nekateri ljudje enostavno nismo za skupaj. Energetsko smo si nasprotni in pika. S fantom se imava, presenetljivo, še vedno rada, čeprav tudi on doživlja pritiske, češ da zanj nisem najboljša izbira. Posledica tega, da ga mama davi in duši z nekam izkrivljeno "ljubeznijo" in skrbjo je tudi ta, da je odpovedal kot moški. Enostavno niti seksava ne že odkar sva se preselila v hišo njegovih staršev.

Onadva odkrito kažeta da me ne marata, zlasti mati. Ne vem, kaj ju tako moti na meni, očitata mi namreč vse: od tega, da sem ločena (poročila sem se zelo mlada iz ljubezni, ločila 8 let kasneje zaradi nenehnega moževega nasilja, preden sem spoznala sedanjega fanta, sem živela več let sama kot najemnica, ker sem možu pustila skupno stanovanje). Celo moja izobrazba jima gre na živce, češ da sem za njihovo familijo "preizobražena" (mogoče hočeta reči naduta).

Moti ju moj poklic (ki zahteva celodnevno odsotnost od doma in veliko krajših potovanj) in še bolj ju je motilo, da sem bila prej dolga leta svobodnjakinja. Toliko časa sta težila, da sem se nazadnje le redno zaposlila in imam sedaj nižje prihodke, ampak po njunem mnenju sem šele zdaj nekaj vredna, ko imam delovno knjižico. Čisto enak pritisk sem doživljala tudi od lastnih staršev.
Naj povzamem NJUNE karakteristike:
sta tipična Slovenčka, ki gledata samo na to, kako bi šparala na vseh koncih, starajoča se, sitna, nasprotnika užitkov v življenju, stroga in zahtevna do sebe in drugih. Za povrh sta zelo trmoglava in imata vedno vselej samo onadva prav (tako nepopustljivo se vedeta tudi do drugih ljudi, ne le do mene). Ves čas mi mečeta naprej, da živim pod njuno streho in se moram v vseh ozirih prilagajati, tudi vstajati in hoditi spat bi morala "kot se spodobi". Fantov oče je bil alkoholik in je šel skozi trdo Rugeljansko šolo - in prav tako trdosrčen je postal kot ta psihiater.

Mati mi nagaja na vsakem koraku: brska mi po stvareh, ko me ni in "ugotavlja", kdo se je "pritresel k njihovi bajti". Poučuje me, kako naj obešam perilo, kako naj ga zlagam, preverja to in ono v gospodinjstvu, na vsakem koraku mi daje vedeti da sem "nezadostna ženska za njenega sina in slaba gospodinja".
Zdaj pa še o meni: NAJVEČ NA TEM SVETU MI POMENI SVOBODA. Da se noben ne vtika vame in da lahko počnem svoje stvari v miru. Ko mi nekdo tako stopa pa pot in to počne zelo dolgo in vztrajno, se mi prižge rdeče pred očmi. Ne znam šparati jezika in sem jima že večkrat povedala, kaj si mislim o njunem omejevanju in je prišlo seveda že večkrat do hude zamere. Sem zelo odprt tip, veliko bolj hedonističen, vedno skuhano kosilo mi pomeni veliko manj kot sprehod, potovanja, branje knjige, duhovnost, poglabljanje vase, razmišljanje.. Zelo sem uživala tista leta, ko sem živela sama in imela končno mir pred vsemi.

Sama sem dosegla vse v življenju, od izobrazbe do službe, sem 100% samostojna in ne prenesem, da se nekdo vtikuje vame in poučuje, kaj je prav in kaj narobe. Sama vem zase, kaj je zame prav in kaj ne. Imam ogormno lastnih, tudi zelo bolečih življenjskih izkušenj in si ne pustim soliti pameti od nekoga samo zato, ker uporabljam nekaj njegovih kvadratnih metrov stanovanjske površine. Večkrat sem staršem skušala dopovedati, da sem prišla sem živet zaradi njihovega sina, ne z njima in zaradi njiju, pa ne razumeta sporočila.

V svojega fanta sem se zaljubila predvsem zato, ker mi ni nikoli očital, če sem se vsake toliko časa umaknila po svoje, šla sama na potovanje, razume mojo potrebo po individualnosti in v 4 letih nisva imela okoli tega nobenega problema. Zaupava si in se imava rada, ne izkoriščava svoje svobode v negativnem smislu. Tudi on - verjetno zaradi izkušenj - visoko ceni svojo svobodo in jaz mu jo dam brez vprašanj, sumničenja, ljubosumnih izpadov.

Najraje bi videla, da bi s fantom vzela kredit in skupaj kupila stanovanje, ter odšla čim dlje stran od hiše, saj starši ubijajo najino zasebnost in naju tretirajo kot triletna otroka, ki ne znata niti riti obrisat. Tašča me bo psihično uničila, ali pa bom poslala vse skupaj k vragu in se za vedno umaknila stran od te familije.
Prosim za urgenten nasvet!
Hvala.

[Foxy-lady]

Najraje bi videla, da bi s fantom vzela kredit in skupaj kupila stanovanje, ter odšla čim dlje stran od hiše, saj starši ubijajo najino zasebnost in naju tretirajo kot triletna otroka, ki ne znata niti riti obrisat.

Zakaj pa tega ne naredita?

[tani24]

velik problemov imaš in te čisto zastopim in resno ne vidim druge rešitve kot da gresta čim prej stran. zdej je veliko rešitev za mlade družine, vzemita stanovanje pod hipoteko in ga odplačujta pa če je treba celo življenje samo da imaš na koncu nekaj svojega. js in moj fant oba prihajava iz revnih družin in se ne moreva k enim od staršev priselit ker živiva v majhnih stanovanjih. sem gledala svoja starša kako sta se borila, in dajala na stran, da imata zdaj svoje stanovanje in to z minimalno plačo, tako da verjamm da bo vama ratalo če imata oba redno zaposlitev. zdej je edini problem še če to sploh hoče-tvoj fant mislim. če mu je pa všeč doma, ko gleda kako tebe psihirajo pa ta zveza nima prihodnosti. še posebi mi ni jasno da že pou leta ne sexata?? oprosti js to nebi prenašala..še posebi ne zarad staršev.
pogovor z nemu je edina rešitev težav, če že s taščo nikamor ne prideš.