tole je pa tolk lepo napisano... res! se kr zamisliš mal

!Ni še dolgo od tega ko mi je naredil točno to kar je bivši tebi. Finta pa je v tem, da ga zelo dobro poznam in da vem da mu ni vseeno za mene in da mu je v bistvu žal, ampak mu trenutno mnenje kolegov (btw. s katerimi sem se po mojem mnenju odlično razumela) važnejše. Najbrž so mnenja da se nekako ne moreš zabavat če imaš punco, da če greš ven je boljše če si sam, ker nikoli ne veš koga lahko srečaš
! Vem da mu kolegi niso rekli naj me pusti, vendar so ga z dejanji najbrž nehote prisilili v to.Pač ima tako družbo, kjer noben nima punce-vsi so fraj...Razumela bi, da bi se me naveličal če bi mu vsak dan bluzla da ne sme it s kolegi sam ven itd.,jaz sem pa bila ravno nasprotna-nikoli nisem bila ljubosumna in vedno sva si zaupala in puščala dovolj svobode.In poglejte na kak način se mi je zahvalil za to.Vem da mu je že zdaj pošteno žal kar je naredil,vendar je preponosen da bi priznal svojo napako.In takega človeka jaz ne rabim ob sebi.Enkrat me bo še prosil naj se vrnem nazaj,ampak takrat bo pa nastopil moj čas in mu bom hladnokrvno lahko rekla da je prepozno in da si je sam kriv. Živim dalje in se imam fajn,ko se srečamo na kaki žurki se delam da mi je vseeno in ga enostavno ignoriram,ker vem da ga to najbolj boli.Boli tudi mene,samo kaj hočem...
! Ne bodite žalostne-pojdite se ven zabavat,zamotite se s kakim hobijem pa se bo vse uredilo kar samo od sebe 


nebo napisal/-a:Najbolj se bojim, da je že prepozno za reševanje te situacije...zadnja dva tedna sva se samo kregala..zdj je pa ene 5 dni ql...sam je (kokr sm rekla) neki med nama kar naju oddaljuje![]()
hvala!!! :bussi:

nebo napisal/-a:Najbolj se bojim, da je že prepozno za reševanje te situacije...zadnja dva tedna sva se samo kregala..zdj je pa ene 5 dni ql...sam je (kokr sm rekla) neki med nama kar naju oddaljuje![]()
hvala!!! :bussi:
In seveda mu moraš povedat, da ga imaš rada, samo da je res iz srca in da ni prisiljeno, kar pa verjetno ni. In nikoli ni prepozno za reševanje problemov, če si jih želiš rešiti. Ko jih nočeš več, takrat lahko rečeš, da je prepozno, ker se ti za nekoga ne da več trudit. Oddaljuje pa vaju - po moje - "nepogovor". OBVEZNO se morta pogovorit o tem, brez tega nimaš kej razmišljat o prihodnosti. Povej mu, kaj potrebuješ, česa si želiš, kaj ti manjka, vse vse vse ... Kar ti pade na pamet, samo brez tečnarjenja 


Ful je hudo na začetku, ja, jaz sem šla tudi čez nekaj podobnega pol leta nazaj. Ampak sčasom to mine, res, ful ti postane boljše, nehaš ga pogrešati...

