Najhuje je bilo, ko je izginil muc, ki smo ga imeli 8let...do danes ne duha ne sluha o njem in dvomim, da se bo kdaj vrnil... 
Ona je bela polperzijka, res ma dolgo belo dlako in tak lep nosek ( ne potlačen in ne tak, kt ga majo navadni mački ) in njeni mladički so bli taki, k je tale tvoj. No zdj je že par let sterilizirana. Obnaša se pa k ena damica al pa princeska
Zdj je res lepa, k ena pomanjšana panterka, drgač ji pa kr hudički švigajo iz oči, sam nagaja mi...kr skrije se npr. za vrata, lepo čaka in k grem mem, se mi obes na nogo...kao me ustraš
Je živo nasprotje od une bele.
... sploh pa, če nebi točno takrat mem prišla sploh nikol nebi zvedla, da jo je kdo rešil. Višja sila 


Je mešanka z maine coon (čeprav ji ni videti, je navadna tigrasta mačkica) in te baje skor nič ne mijavkajo. Pa štorasta je tut mal... enkrat je padla par metrov dol iz stopnic k se je preveč zvirala

n najhujš mi je blo pa vidt mojo kužiko k je kr stala tm pa gledala pa ji še zmeri ni nč jasn... ne more vrjet d njenga didija ni več meda nami... sj noben n more verjet... g ga vidm kuko leži na fotelju, izvaja akrobacije na okeski polici, se greje na avtu...

en drug mucek, katerga sem mela pa najnajrajš do zdej je pa zbolel za mačjim aidsom in smo prepozno odkrili (je bil že čist na konc), tko da ko smo ga nesli k veterinarju pogledat kaj je narobe ker je bruhal skos in kri kakal, so nardili test in povedali da ima aids...najhujš je blo takrat ko smo ga mogli kar tam pustit
:bussi: