zdaj vem, kam prit, ko bom spet cela taka "nedeljska" - brez volje do vsega, polna pesimizma.. sej večino časa se poskušam držat gor, ampak potem spet pride nekaj takega, ki vse to pokvari.
seveda nam bo uspelo - mora nam!
za bučko pa... želim ti vse najboljše, pa veliko veselja z dojenčico. ko sem prebrala tvojo objavo na blogu, me je kar stisnilo
skupaj smo močnejše in se že vnaprej opravičujem, če bom še prišla kaj zagnjavit na tole stran.




jaz sem ji napisala edino to, da bo nekoč spet srečna, ampak nisem imela v mislih novega partnerja, ampak bolj na splošno. In ne čez dva meseca ampak nekoč v prihodnosti. Ne vem zakaj nas je treba zdej nadirat, ker smo ji hotele samo pomagati 
Res je, ne more se primerjati z bolečino, ki jo doživlja bučka
, niso pa naše skrbi nepomembne zdaj..