Dnevnik

[Zvoncnica]

Pisala dnevnik zdej par mesecev ker sem bila v nekem čudnem razpoloženju, beri: poškodba, zaradi katere sem morala predčasno končati smučarsko sezono in do konc poletja ne smem delat drugega od športa kot fitness pa kolo...jaz pa sem nora na vse razen fitnessa in kolesa, na rolanje lahko za celo leto pozabim....pa s tipi je šlo vse narobe...in ko sem bla res ZLO depresivna sem ga enostavno mogla pisat, da sem misli uredila... Ko so bile misli urejene sem videla, da ni še konc sveta, zaljubila sem se, srečno!! pa tud poškodba se dobro sanira in ne pišem več... ko sem dobre volje enostavno nimam kaj pisat, ves navdih zgubim... Sem probala na novo pa mi kar ni šlo No sam da je življenje lepo

[~NIA~]

-

[*tenisačica*]

Men je ful dobr pisat dnevnik-nekak se bolje počutim ko spravim stvari iz sebe, pa čeprav sam v zvezek.

Jst pa zato pišem pesmi, melodije, knjige in tako spravim vse iz sebe.
Drugače sem pa preveč zaposlena, da bi pisala dnevnik in nasploh se mi to zdi potrata časa. Ker čez dan kar naprej nekaj počnem, zvečer se pa samo še vržem na postlo in zaspim

[Mimi_M]

Jaz pa imam te stvari, o katerih sem tud pisala, ful bolj v spominu, kot pa ostale - je znano, da sem precejšna pozabljivka glede vsega in res mam ful lukenj v spominu iz osnovne in srednje šole

zato mi je pol tolk bolj lepo, ko grem to brat in se mi kar filmčki vrtijo pred očmi, kk je blo fletno, jeeeej!

[MissBitch]

pisala od 7.oš pa do 3. sš... potem sem pa obupala... ampak mi je žal zarad tega, ker je taaaak lepo brati razne stvari, ki so no3 zapisane... samo nimam časa...

zaj pišem blog, ampak to spljoh ni tak ql kak dnevnik... mislim, dnevnik sem lahko brala zvečer v postelji... bloga pa ne morem...

[Cintia]

Ker vsi govorite kok je to lepo brat ko si starejši se bom spet spravla k pisanju.

[× Emily ×]

Jst ga pišem na vsake tolk časa, če se mi ravn zaljub

[Miss September]

Js sem ga ful dolg pisala pa sem ga nehala. Pol sem začela pisat blog in se mi več niti ni dalo pisat v dnevnik, ker se mi ni dalo ponavljat enih stvari. Ampak zdej sam pišem še takrat ko me kej res dolgo mori pa se nimam komu zaupat oz. izjokat. Pomaga
Pa še fajn je, ko iščeš kake podatke, kdaj se je kej zgodilo.. Zanimivo je brat kasneje Se nasmejiš

[[vanessa]]

Zandjič sm dobila vn dnenvik k sm ga pisala v 7. in 8. razreud in je blo tko smešno brat kake sm pisala
Ponavadi ko mam preveč časa (torej med poletnimi) se lotim pisat, samo po 1 tednu se mi niti ne da več. Al pa tudi ko mam kako črno obdobje življenja in pole morem pisat d ami je lažje.. samo to se ful malo krat zgodi (skorej nikoli).
Bloga in dnevnika ni lih za primerjat, kr dnevnik je bolj osebn, blog pa lahko vidi vsak (če ni zaklenjen).

[Miss September]

Bloga in dnevnika ni lih za primerjat, kr dnevnik je bolj osebn, blog pa lahko vidi vsak (če ni zaklenjen).

Js mam zaklenjen blog in ga berejo sam najboljši prijatelji Tak da pišem tut dost osebne stvari, ampak ne čisto vseh podrobnosti.. To ostane za takrat, ko mi zapaše pisat skrivni dnevnik Sicer pa ne morem na blogu skritizirat teh prijateljev

[Liena]

Sem pisala v enem 3. razredu, ker je pač blo in. Ne ljubi se mi, niti nimam potrebe po tem. Včasih, ko me kaj gricka pa vzamem list in napišem. Če mi je okej, shranim, včasih pa tudi proč vržem. Tak mi bolj odgovarja.

[Maudisa]

Mam ogromno raznoraznih zvezkov,v katere sem zapisovala takratne norosti. Vsake tolk časa me je minilo, pa spet primlo,ko sem imela preveč časa z samo sabo ali pa ko se je mi kaj takega res ful dobrega/slabega zgodilo.Zdaj pa ne pišem več.Nekak ne najdem volje za to. Je pa včasih fajn prebrat kaj za nazaj.Ko berem, mi se vse tako živo spet prikliče nazaj v spomin.

Včasih, ko me kaj gricka pa vzamem list in napišem. Če mi je okej, shranim, včasih pa tudi proč vržem. Tak mi bolj odgovarja.

No,tako tud jaz naredim občasno.

[g00fy_qa]

Jaz sem začela pisati dnevnik ko sem se naučila pisati. Imela sem svoja obdobja, različni zvezki, različni tipi zapisov...

Ko sem bila mlajša so bili dnevni in v smislu kaj sem počela skozi cel dan. Kasneje, ko sem prišla v puberteto sem pisala o krivičnem svetu okoli mene in ljubezenskih hrepenenjih. Potem spet kasneje trenutne misli. Veliko vsega je že bilo. Pred letom sem začela tudi s (propadajočim) blogom.

Zdaj pa imam prav posebne vrste dnevnik. Imenujem ga moja knjiga o skrivnostih življenja. Vanj pišem citate, ki so me navdihnili. Trenutke, pri katerih sem obnemela in se zavedla, da je TO smisel življenja. Moje sanje, upe, želje, cilje. Moja opažanja o svetu. Mojo filozofijo.
Res sveža zadeva, ni več klasičen dnevnik, ampak mi pomaga pri gradnji mene in pri popolni osmislitvi življenja.

[messfox]

Začela sem pisati konec osnovne šole, ko sem imela ˝prvega fanta˝. Pišem pa na 2-3 meseca, odvisno kakšne stvari se mi dogajajo. Po pravici povedano se mi neda pisati . Zdaj, ko sem čustveno na dnu bi mogla kaj v dnevnik napisat ccc šibam .

[messfox]

In ja zanimivo je brati kakšne stvari so se dogajale, kako sem razmišljala..