Ali se bojite smrti?

rinca

~NIA~ napisal/-a:že velikat sm se vprašala zakva sploh žvim če še nihče ni preživu

tako mlada pa že tako zagrenjena in morbidna...

Nuna

NE, ne bojim se smrti

>Blondie<

jz se pa po eni strani bojim smrti, po drugi strani pa nvem..se mi zdi da je smrt neke vrste olajšanje..tole se bo slišal morbidno vrjetn,sam jz se vedno tolažim, da če mi bo šlo res use narobe, še vedno temu lahko nardim konec..
mogoče se sliš čudno, sam nevem..tko jz razmišljam o tem..

**SiMoN@**

ne, jst se je ne bojim, k pol bi bla lahk cel life v strahu k nkol ne veš kje te smrt čaka

*pupika*

js se smrti ne bojim! bojim se načina, kako bom umrla... in bojim se tega občutka, ko veš, da ti je umrl nekdo od bližnjih, ki ga imaš rad... ko veš, da ga ne bo več nazaj... tega me je strah...

~NIA~

,,,,,,,,,,,,,

purple_rain

kai napisal/-a:jaz gledam smrt kot nekaj obveznega. vsak bo umrl. bojim se je nikakor ne, mogoče se je malce veselim, ker bo konec agonije. nisem samomorilske narave, da ne bo prišlo do nesporazuma. samo smrt je nek dosežen cilj.. ciljev se pa nagonsko veselim..

Hm, cilj?
Bolj mi je všeč citat "smrt je dokaz, da življenje škoduje".

Je pa valda res, da nobenemu ne uide..

Emina

Frenkie napisal/-a:[b]Torej ali se bojite smrti?

Ne, ne bojim se smrti. Bojim se pa doooolgega bolečega umiranja.

*malecka*

Mene je kar strah. MOgoče bolj kot same smrti me je strah umiranja. Noso strah pa me je kaj bo ko mi bo umru kdo od bližnjih mama, sestra, ata, ali da bi umru moj dragi. grozno

Ej, a si predstavljate kaj bi blo če bi vsak vedo kdaj bo umru. Nekaj takega kot Jezus

Kruto

duh · Neprebrana objava Napisal/-a **duh** » 10. Maj. 2006 18:54

Ni me strah k itak vsak enkrt umre............valda se ne bi rd d me zdej enkt pobere sam tko pac itak je k se nardi se nardi sej nimas kej narest....

~NIA~

Aloha

Ja, fino, pol sm pa js tle ena redkih, k se na smrt boji smrti

Učas mam neke napade tesnobe zvečer u pojsli, k začnem po nesreč razmišlat o tem, kako je možno, da me nikol, ampak res nikol več ne bo, kr ne bom obstajala, konc za zmeri... Nekak ne dojamem te razsežnosti in me je groza. Pol grem pa mamici jokat :roll:

Pa še enkat sm dubla un pofukan mail, k ti "zračuna" datum smrti in bi mogla bit po njihovo že neki let pod zemlco... In se spomnem, kok sm se takt (za)sekirala, pa čeprou vem, da so take bedarije ceu larifari (sam sm rahlo vraževerno nastrojena)... In sm bla čis srečna, k je biu un datum mem. :razz:

*FaLLeN*AnGeL*

Aloha napisal/-a:Ja, fino, pol sm pa js tle ena redkih, k se na smrt boji smrti
Učas mam neke napade tesnobe zvečer u pojsli, k začnem po nesreč razmišlat o tem, kako je možno, da me nikol, ampak res nikol več ne bo, kr ne bom obstajala, konc za zmeri... Nekak ne dojamem te razsežnosti in me je groza. Pol grem pa mamici jokat

Pa še enkat sm dubla un pofukan mail, k ti "zračuna" datum smrti in bi mogla bit po njihovo že neki let pod zemlco... In se spomnem, kok sm se takt (za)sekirala, pa čeprou vem, da so take bedarije ceu larifari (sam sm rahlo vraževerno nastrojena)... In sm bla čis srečna, k je biu un datum mem.

Ej ti si pa ČIST ista k jst!Joj tole k si na začetku opisala da razmišlaš o smrti kako je možno da te nikol ampak res nikol več ne bo pa da bo konc za zmeri...pr men je to čist isto.Jst tega sploh ne dojamem in pol se še spomnim k je kdo umru k sm ga poznala in nazadne u solzah zaspim.Spomnim se da k sm bla mejhna pa sm zvedla da bomo usi enkrat umrl sm jokala cele dneve in noči in še do zdj nism dojela da je to res.Sploh ne maram razmišlat o tem k je preveč bed

||MuCkAa

Aloha napisal/-a:Učas mam neke napade tesnobe zvečer u pojsli, k začnem po nesreč razmišlat o tem, kako je možno, da me nikol, ampak res nikol več ne bo, kr ne bom obstajala, konc za zmeri... Nekak ne dojamem te razsežnosti in me je groza.

Ja, jaz sem to tudi imela, ko sem bila mala. Dostikrat preden sem sla spat, sem tako premisljevala...

Nadine

*PrInCeSsKa* napisal/-a:
Aloha napisal/-a:Ja, fino, pol sm pa js tle ena redkih, k se na smrt boji smrti
Učas mam neke napade tesnobe zvečer u pojsli, k začnem po nesreč razmišlat o tem, kako je možno, da me nikol, ampak res nikol več ne bo, kr ne bom obstajala, konc za zmeri... Nekak ne dojamem te razsežnosti in me je groza. Pol grem pa mamici jokat

Pa še enkat sm dubla un pofukan mail, k ti "zračuna" datum smrti in bi mogla bit po njihovo že neki let pod zemlco... In se spomnem, kok sm se takt (za)sekirala, pa čeprou vem, da so take bedarije ceu larifari (sam sm rahlo vraževerno nastrojena)... In sm bla čis srečna, k je biu un datum mem.

Ej ti si pa ČIST ista k jst!Joj tole k si na začetku opisala da razmišlaš o smrti kako je možno da te nikol ampak res nikol več ne bo pa da bo konc za zmeri...pr men je to čist isto.Jst tega sploh ne dojamem in pol se še spomnim k je kdo umru k sm ga poznala in nazadne u solzah zaspim.Spomnim se da k sm bla mejhna pa sm zvedla da bomo usi enkrat umrl sm jokala cele dneve in noči in še do zdj nism dojela da je to res.Sploh ne maram razmišlat o tem k je preveč bed

lol smo ze 3 take... jz sm ista... vcasih tko zvecer u pojstli razmislam o tem, da kaj ce me nikol vec ne bo, da nam vec obstajala.. res grozn filing :cry:

in ful ne maram tega da zacnem o tem razmislat, pa hitr misli preusmerm drugm pa zacnem na kej lepga mislt... pa tud jz sm jokala zrd tega k sm zvedla da bomo usi umrl enkrat :cry:

Cosmopolitan

Ali se bojite smrti?

Ali vas je strah smrti?

Re: Ali se bojite smrti?