Ali se bojite smrti?
Ali se bojite smrti?
Torej ali se bojite smrti?
Razmišljate kdaj o tem? Vas je recimo strah tega občutka, da bi se vam vsak čas lahko nekaj zgodilo in bi bilo vsega konec?
Razmišljate kdaj o tem? Vas je recimo strah tega občutka, da bi se vam vsak čas lahko nekaj zgodilo in bi bilo vsega konec?
Zadnjič spremenil Frenkie, dne 29. Feb. 2008 13:40, skupaj popravljeno 2 krat.
- Zvezdica007
- Komunikatorka
- Prispevkov: 207
- Pridružen: 02. Jan. 2005 20:07
- Kraj: Med zvezdicami...
Sem tudi sama že večkrat o tem razmišljala&me res zanima kaj se z nami zgodi, ko umremo. Se mi zdi, da je takšen občutek k takrat k spiš. Drugače me je pa kdaj res strah, da bom umrla že zdj, npr. če sem v kakšni taki situaciji... Bojim se tudi načina kako bom umrla. Se mi zdi, da ta naša leta tako hitro bežijo&da bomo zelo hitro stari... V bistvu sploh ne vem kaj mi je bolj grozno: smrt ali to, da bomo enkrat stari in nepokretni.
- FairyAngel
- Kofetarica
- Prispevkov: 579
- Pridružen: 06. Okt. 2004 14:11
- Kraj: Svet mojih sanj :)
- Kontakt:
Lastovica napisal/-a:Smrti kot same smrti me ni strah. Strah pa me je mogoce nacina kako bi umrla ( da bi recimo umirala pocasi, v hudih bolecinah, zelo bolana).
Se podpišem pod tole ... Bolj kot smrti me je strah načina umiranja, zato tudi jaz upam, da bom pač enkrat samo zaspala in se ne bom zbudila. V zadnjem času sem obkrožena s številnimi primeri, ko ljudje umirajo zaradi različnih bolezni, v groznih bolečinah ... Zato mi mogoče niti ni tako hudo, kot bi mi bilo, če bi umrli zdravi kot dren, ker se zavedam, da so se rešili velike bolečine in bremena. Da me ne bo kdo narobe razumel - smrti ne privoščim nikomur ... Ampak sprašujem se, kaj imaš od življenja, ko zadnjih 10, 20 let samo trpiš v bolečinah in poješ več tablet kot druge hrane? Saj vem, vseeno je to življenje, ampak kakšno?

Aja, bojim pa se tudi, da bi jaz ali pa nekdo od mojih bližnjih umrl v nekem trenutku, ko bi bila ravno skregana z njim/njo. Tega si verjetno ne bi mogla odpustiti ...
Tu stojim ponosno s teboj, ti povem misli jasno na glas ... Saj veš, ljubim te do neba.
-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 27
- Pridružen: 20. Mar. 2006 15:30
Ne smrti me ni strah in tudi je vseeno, če bom umrla zdaj ali čez 50 let.
Lastovka ta tvoj kometar, pa kaže , da te je smrti strah.
Če te ni strah smrti ti je vseeno, kako boš umrl. Če boš trpel ali pa smo zaspal. V moji družini je zelo pogost rak in nihče od mojih sorodnikov si ni želel neboleče smrti. To jim je bila 2. prioriteta. 1. je bila, da njihovi sorodniki ne bi gledali njihovega propadanja. Da bi jih obdržali v spominu takšne kakšni so bili in ne njihovih podob na koncu poti. Tega je mene strah, da bi se me ljudje spominjali, kako ležim v bolnici in na mene so pritrjene cevke. Hočem, da se me spominjajo kot osebo katera sem v resnici.
Lastovka ta tvoj kometar, pa kaže , da te je smrti strah.
Lastovica napisal/-a:Smrti kot same smrti me ni strah. Strah pa me je mogoce nacina kako bi umrla ( da bi recimo umirala pocasi, v hudih bolecinah, zelo bolana). Tega se pa zelo bojim. In prav zavidam tistim, ki samo zaspijo in se vec ne zbudijo.
Če te ni strah smrti ti je vseeno, kako boš umrl. Če boš trpel ali pa smo zaspal. V moji družini je zelo pogost rak in nihče od mojih sorodnikov si ni želel neboleče smrti. To jim je bila 2. prioriteta. 1. je bila, da njihovi sorodniki ne bi gledali njihovega propadanja. Da bi jih obdržali v spominu takšne kakšni so bili in ne njihovih podob na koncu poti. Tega je mene strah, da bi se me ljudje spominjali, kako ležim v bolnici in na mene so pritrjene cevke. Hočem, da se me spominjajo kot osebo katera sem v resnici.