Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[nastasia]

midva z mojim bivšeim fantom sva se včeraj videla na rojstnem dnevu najinega prjatla. in sva se veliko pogovarjala. je bilo res lepo.
mi je še malo lažje zdaj
ampak en prooblem pa je - on misli, da bi mogla bit prjatla, pa se dobivat na kavah pa žurat pa tko...pa ne vem al je to mogoče?

[*pupika*]

midva z mojim bivšeim fantom sva se včeraj videla na rojstnem dnevu najinega prjatla. in sva se veliko pogovarjala. je bilo res lepo.
mi je še malo lažje zdaj
ampak en prooblem pa je - on misli, da bi mogla bit prjatla, pa se dobivat na kavah pa žurat pa tko...pa ne vem al je to mogoče?

to je odvisno od vsakega posameznika posebej. Nekaterim je kažje, če so prjatli.. men osebno ne.. do takrat da prebolim in pozabim...

[T@r@]

Ja Boga molim da ga prebolim, da ga vise nikad ne vidim, ni rec o njemu vise da ne cujem, dok ga ne odbolujem.
Ja vodu molim, da ga odnese daleko, dalje, najdalje, molim se ni rec o njemu vise da ne cujem, dok ga ne odbolujem. Volela sam ga, volim ga i jos, iako je on bio stvarno los
Jaooo punce res je težko... Vsaki na svoj način. Ampak vse bomo prebolele. Enkrat... Vendar se sprašujem, če bo do tega enkrat pripeljalo pol uničenega življenja in bolečine...

[*purple*]

hely

ok sm mislna da je tale tvoj bivši bil mal bolj resen pa vidim da niti ne... tko da life goes on, obrn list v življenju in se izogibej vseh stikov z bivšim in uživej s sedanjim, ki te bo mel rad tako kot si.... moj tud men omenja da bi blo dobr shujšat pa jadajada, ampak jst vem da morm shujšat, ker mi zadnje čase zdravje fejst peša in vem da mi hoče sam dobro in ne kao neki sam da shujša.kakorkoli na živce mi gre vseeno

hely glavco gor

rockbejba......malo sočutja pa vseeno lahko pokažeš, če ga pa nimaš ti pa niti ni treba odgovarjat, ker je nekaterim v teh trenutkih precej težko....in pazi da se ne boš ti jutr smilila sama seb na kateremkoli drugem področju, al pa tem

[tjaskaaa]

ej punce nujno rabm pomoč...

prej me je klical..bivši..amm javla sem se, ker sm mu mela namen še par stvari povedat..pa tud želela sm si ga slišat...

reku mi je ,da je prpravljen vse nardit zame..tud s starši se pogovort vse..samo,da bi bla skupej..ker starši moji so mu ful zamerl..in jst...

in zdej ne vem..rekla sem mu,da jst svojih napak ne bom popravljala,ker jih ni...res,da sem mu dala konc,ampak da jst popravljala nič ne bom,da vztrajam pri svojem...da če bo on kej..pa bomo vidl

na prejšnji strani sem rekla,da ga ne bi vzela nazaj...ampak danes priznam,da imam že pomisleke...kaj če se bo pa res ful potrudu...vem,da me je ful prizadel..ampak ne vem no..a mislte,da se ne da tega odpustit??

res pa,da bi bla po pobotanja dolga in težka, ker se mava velik pogovort in tud s stastarimi se bo mogu..


kaj pravite?se splača?

[_ladybird_]

kaj ti je pa naredu?

[Smejkica]

Tjaškaaa, to boš najbolj ti vedla ali ga bš sprejela nazaj. S čim te je pa prizadel? Ker, če ti je naredu nekaj hudega, ni nujno, da tega ne bo naredu še enkrat? Ful je odvisno, če se pa resnično kesa in veš, da se bo poboljšal .. Ne vem, to boš gotov ti najbolj vedla ...

[Vagica]

Odvisno, kaj je bil razlog.......varanje se ponavlja....če je pa kaj, kar bi se res dalo odpravit oz. popravit, pol pa je za razmislit

To sama najbolj veš.

[tjaskaaa]

no na prejšnih straneh sm neki pisala...

drgač pa..na kratko zmenila sva se,da bova skupej...on me je pa pač odjebou in mi reku nej grem domou spat k njemu, ker sem bla takrat pri njemu.....sej ne bi težila, če bi nek kompromis najdla..ampak on je sam pršou z nekimi dejstvi..jst bi jih pa mogla sprejet..ni mi blo ql..no in pol sva se ful užgala..men bi blo uredu,če bi mi on reku..lej lubi pršlo je do spremembe..oz lej jst bi pa ful vn šou...on pa sam pride do mene pa mi pravi..jst grem vn..ti pejd pa k meni spat..in on pa ni in ni razmel kaj sm mu hotla povedat..in mi je zavrelo, ker me je tko pustu na cedilu..ubistvu je ful douga zgodba..tole bi blo pa na kratko in bolj pomankljivo..bistvo sem zadela no..

[_ladybird_]

hmm jst na tvojem mestu bi ga verjetno vzela nazaj, ker sta bla dolg časa skup in če je blo sam zarad tega konc, bi se mi zdel škoda zveze...sploh če se drugač štekata...sam mogu bi se mal lepš obnašat, k tole pa res ni odnos

[Aloha]

Js sm dons zvedla, da ma biuši novo

Takoj k je mene pustu, je šou žvet h drugi, sta mela eno bizarno vezo, pouno kreganja, pizdarij, prepovedi z njene strani, varanja, skratka še dons mi ni jasn, zakaj je bla takrt bolša od mene (najina veza je bla že skor preveč pocukrana)... Pol k sta nehala, sm bla js tista, k ga je tolažla (ja, vem...), spet lažno upanje, pocukrane besede, js umirala od sreče... pa ne za doug... Spet (kt že ceu let do takrt) izgovori, bluzenje (on se ne najde, mu nč ne gre u lajfu, je zmeden, ne more, skratka same plitve besede, k jim je vrjeu sam on pa noben drug), mene pa souze oblivale dan za dnem. Pa sm se še zmer trudla, hotla bit saj prjatlca, nardila use in še več, da bi mela spet nek normalen, človeški odnos... Z njegove strani ni šlo. Pa čeprou tega nikol ni reku. In sm rekla, da grem (že ne vem kerič po vrst), tokrat za zmer. In u tistih mescih ni meu nobene.

Umes sm ga enkrat (nism več vedla kaj nej) prosila sred noči za pomoč, k me je en tip skor sred ceste vn iz auta fuknu, pa je napisu, ja da mu še zmer ne gre nč, pa da me razume (nikol me ni!)... in sm ga klicala, pa se ni hotru oglast. Takt bi se najraj pod tapru auto vrgla, tok sm bla na konc... Js sm bla zmer prpraulena pomagat, kadarkol mu je blo hudo in kadarkol je rabu nekoga, k ga bo poslušu... Pa čeprou si ni zaslužu in sm vedla, da bom na konc jokala jst.

Zdj sm si pa en bajk prek njega rihtala (ni šlo drgač) in me dons kliče (po ene petih mescih) in neki govori, pa mimgrede pove, da mi bo njegova bolša polovica dala popust... Čis sm bla konc. Prou mogu je to rečt, kr točn ve, da me bo przadeu u dno duše (tko k me je z usako besedo odkar sva šla narazn), ve, kok sm si ga želela nazaj, kaj use sm nardila za to in kaj sm prestajala. In mi gre to rečt...

Pa lih učer sm jokala k nora eno uro skp, gledala najine slike in poslušala najine pesmi. NE morm ga prebolet, še zmer ne... Pa je že tok cajta minil, kr neki tipou je šlo skoz ( z nobenim se ni obnesl lih zard te moje preteklosti), pa se usakič "vrnem h nama"... Trudm se kokr se loh, da bi dala to enkrat za zmeri skoz, res se (pa umes je že zgledal, da mi je clo ratal-pa sm dubla njegou sms in bla spet na istem... in ponovi to ene parkrat)... pa ne gre.

Usi praujo (kr se nobenmu ne da poglablat kej bol), da morm odmislt, pozabt, kr me ni biu vredn (vem, noben normaln člouk ne bi nekomu počeu takih stvari, kt jih je on men po tistem, k me je čez noč pustu)... in žvet normalno naprej. Js pa še zmer mislm nanga kamorkol grem (kamor sva hodila skupi), karkol počnem (kar sva počela skupi) in mi gre še vedno na jok...

Resnično me je strah prihodnosti, kr do zdej bi mogla dt to že skoz, js sm pa obtičala nekje in se ne premknem naprej, pa karkol nardila za to. :ertrink:
Ne vem, kdo mi loh še pomaga (kr me praktično noben več ne razume in noče poslušat) in kam nej se obrnem.
Stvari več (in še zmer) nimajo smisla, žvim iz dneva u dan in si še vedno želim, da bi se enkrat vrnu in bi mela spet tak nasmeh, k sm ga mela učasih.

Mogla sm napisat (nism hotla bit tok douga...)... Zdej grem pa jokat naprej
Pa tiste, k se vam zdi napisano brez veze, me prosm ne napadat (kt Tiasho), kr usak po svoje dožiula take stvari. Vesela bom pa kakršngakol nasveta.

[_ladybird_]

jah jst isto ne morm prebolet bivšega, skupi sva bla 7 mescov pa mi je ta zveza več pomenla kot una k sm jo mela z enim 2 leti...res sm mislila da je to to, kot je tud on tko baje mislil, ampak na koncu ugotovil da nisva za skupi in me pustil, baje sem mu vzela tud preveč svobode, pa še en kup drugih izgovorov...

v glavnem od tega je že ene 5 mescev pa mi je še vedno hudo in delam vse sam da bi ga prebolela, pa ne gre...sm mela tud tipa zdj, pa ni blo tazga filinga kot pri njem in sm ga pustila...

ta zveza mi je bla res tist kar sm si vedno želela..

[*purple*]

hmm jst na tvojem mestu bi ga verjetno vzela nazaj, ker sta bla dolg časa skup in če je blo sam zarad tega konc, bi se mi zdel škoda zveze...sploh če se drugač štekata...sam mogu bi se mal lepš obnašat, k tole pa res ni odnos

se strinjam.dejmu še eno možnost.mogoče se bo pa zdej nauču bolj cenit to kar ima...

[*chiky*]

moja zgodba je identična......in raznorazni nasveti v stilu pojdi ven, med ljudi so en sam larifari! tudi če greš ven, pa se družiš, non stop misliš na njega, si zamorjena in tudi družba se te kmalu naveliča, saj imaš v glavi samo njega! ne znam ti napisati nasveta, ki bi dejansko deloval! jst samo upam, da čas prinese svoje, ker če ne se bo tudi meni zmešalo

Em....Alina? BRAVO... Tko j tud z mano... Zadela s u full..

[T@r@]

Punce jaz bom umrla... Včeraj sem bila na zabavi in ko se najbolj zabavam, mi večer pokvari bivši z njegovim prihodom. Prišel je z NJO. Pred mano sta se objemala, stiskala, ter vse mogoče. Jaz pa mirna kot sem, le mimo njiju, malo je manjkalo, da mi se njima celo pozdravila. Živimo v majhnem kraju in on si najde punco ravno iz mojega kraja, skoraj sosedo, nato pa še za nameček z istim imenom kot sem jaz! Sicer je to splet najključij, vendar vseeno. Kreten od kretena je. Nima obraza. Jaz sem uničena... Ne jem ničesar, jokam tako ali tako že en mesec, ničesar ne morem narediti... Shujšala sem že par kilogramov in doma so že vsi zaskrbljeni, ker sem kot kakšen zombi Ni vreden tega, vem. Ampak ne morem si pomagati, ali pa nočem...