Česa vas je bilo strah ko ste bili majhni?

[Bulma]

Edino kar se trenutno spomnim je to,da sem se full bala grmenja. Na srečo se ga zdaj več ne

[@]

Jst sem se ful bala teme - vsak večer je bla obvezno prižgana lučka na nočni omarci, al pa vsaj na hodniku. Vrata so seveda mogla bit na stežaj odprta. Aja, pa bala sem se vampirjev, volkodlakov, čarovnika pri Obutem mačku (hja, pravljice so nardile svoje ).

[pupica20]

js sm se en čas bala teme.to je blo po smrti mojega brata. pol je minil,kej druzga se pa ne spomnem

[rit]

-mračna, hladna klet,
-ose ki letajo okoli mene...brrrr,

lp

[P1k4]

Jst sm mela tut mal probleme s temo oz. vedno sm se bala, da nekdo hod po hiši. Zarad tega sva imela z očijem večkrat ponoč obhode po hiši, da mi je dokazov, da nikogar ni. Pa še zmeri nism čist vrjela .

Ja z ogledali je blo pa tut podobno kot je že ena napisala. Tut men je sestrična natvezla nekaj v tem smislu, da te, če ob polnoči stojiš pred ogledalom, nek duh zabode v srce . Posledica je bla taka, da sem ponoči spala vedno obrnjena s hrbtom stran od ogledala pa še dons se ob polnoči izogibam ogledal .

Aja, pa bala sem se še traktorjev in kombajnov . Ne vem zakaj. Mogoče, ker so veliki pa še ropotajo.

[Smejkica]

Jst sem se bala, da je kdo pod postlo ... zato sem mogla bit zmerej pokrita čez nogice, ni šans da bi spala nepokrita, tut polet ne.
Pa po stopnicah sem šla zmerej ful hitr, ker sem mislna, da bo kr eden prteku za mano.

[inchy84]

Najbolj sem se bala teme...vrata od moje sobe so morale biti vedno odprte, pa lučka je vedno gorela...včasih tudi celo noč
Kaj drugega pa se sedajle ne spomnim...očitno je bil tisti velik strah samo tema

[cotkica]

Js sm prvih nekaj tednov ko sem bila v svoji novi sobi spala z odprtimi vrati. Ful sem se bala da je kdo pod mojo posteljo al pa v omari. Pred spanjem sem vedno pogledala če je kje kdo.

[Nesigurna]

pajkov-in še dandanes je tko...grrrrrr

[marateja]

Jst sem se bala, da je kdo pod postlo ... zato sem mogla bit zmerej pokrita čez nogice, ni šans da bi spala nepokrita, tut polet ne.
Pa po stopnicah sem šla zmerej ful hitr, ker sem mislna, da bo kr eden prteku za mano.

jst isto. In še dons mi je ostalo to da moram biti vedno pokrita preden zaspim (pa mi je lahko še tako vroče).
Poleg tega, sem se bala in se še vedno bojim teme - samo zaprti prostori. Tako da še dons hodim ponoč po hiši ob polni razsvetljavi.

[Erinija]

Jst sem se bala, da je kdo pod postlo ... zato sem mogla bit zmerej pokrita čez nogice, ni šans da bi spala nepokrita, tut polet ne.

me too:) ampak mam kovter vedno tako spodvit, da ne more nič zraven pridet, mam tak grozen filing, da me bo kdo ponoč zagrabu. še vedno se bojim grmenja in bliskanja, me tut zdejle stresa k o tem pišem. aja... pa pajkov, sploh kakih velkih in kosmatih
pa, če se zvečer kje sama potikam, mam skos srhljiv občutek, kot da mi kdo sledi.

ko sem bla pa še mejhna, me je pa babica, ko smo same na vikendu prespale, včasih v gozd na sprehod peljala in to ko je bla že noč, da bi mi dokazala, da "bavbava" ni.

je pa precej bolš zdej, ker se zavedam, da je to samo v moji glavi

[girlie]

pajkov-in še dandanes je tko...grrrrrr

Jst tuuuuuuuud - še vedno se jih bojim.

[PlayLejdi]

Najbolj sem se bala teme...je moglo bit vedno nekaj prižgano...da sem lahko zaspala.

Bala pa sem se tud Zvezdice zaspanke. Še zdaj nevem zakaj.

[glamBABY]

Česa vas je blo strah ko ste bli majhni, pa vas zdej recimo ni?

čarovnic... pa ciganov,kače.. tujcev no...

[Tigi]

Mene je blo strah, če sem mogla jit sama v hiši po hodniku sm kr tekla, teme, polžov --> kar jih pa še zdej nemaram.