Jst sem se prej ful bala teme. Kr panika me je zagrabla, če je kdo v sobi luč ugasnu. Pa ko sm šla spat so morala bit vrata skos odprta (beeed

Tud doskrat ko sm šla spat, sem VEDNO najprej pogledala da ni koga pod pojstlo.

Alpa če sm vidla kšno grozno sliko in sm pol tist mela pred očmi, k sm šla spat. Čeprov to še zdej.
Vem da me je bilo tud strah enega dela naše okolice, kjer je bil en mračen park in se mi je zdelo da so tam čez zbrane vse barabe iz grozljivk. Pol je pa vedno mami morala pridt pome če sm slučajno ponoči morala mim tistega parka
