Sofia - ti bi se dobro razumela s Stalinom in njegovimi gulagi... delo v nečloveških pogojih, kamnolomi, rudniki in podobno.
Bucka81- glede sekanja rok: Gremo na referendum za uvedbo šiitskega prava?
Larika- vem, da v naših zaporih delajo, ampak kolikor vem, za to dobivajo plačo, ki se jim shranjuje na računu, dokler ne pridejo ven. Jaz bi bila vsekakor za to, da odslužijo vsaj svoje bivanje in hrano, da bi odslužili še kolikor toliko spodobno odškodnino žrtvi, je najbrž utopija.
Metron- statistiko lahko interpretiramo tako ali drugače, vsekakor se stopnja kriminala zaradi uvedbe smrtne kazni še nikjer ni znižala. Računati na strah pred kaznijo pri nekom, ki nima zadržkov pred ubijanjem in mučenjem, je naivno. Zakaj je v Skandinaviji stopnja kriminala relativno nizka? Zakaj se ponekod v zahodni družbi zvišuje? Vzroki so po moje globlji družbeni in se tule ne bom spuščala v njih.
Opisuješ možnost moje osebne izkušnje z najhujšim zločinom... ne morem reči, kaj bi čutila; to je nemogoče, dokler česa takega ne doživiš. Mogoče bi ga zadavila z lastnimi rokami. To mi je še razumljivo. Ne moreš pa v takem primeru prenesti osebnih občutkov groze in sovraštva na državo in dopustiti, da (v mojem imenu?) stori umor. Bi se potem bolje počutila? Mogoče, nekaj časa. Vsi smo včasih maščevalni, ampak to ni ravno čustvo, na katerega bi bila ponosna.
Glede funkcije zapora se strinjam s tabo. Ni pa med funkcijami občutka zadoščenja pri žrtvi, ko vidi, da povzročitelj trpljenja tudi trpi....