ne čisto pravilno ker enostavno segam v besedo ker morem če en pa pozabim in se ne dolgo časa potem ne spomnim kaj sm hotla pobvedat pa tut rada skačem iz teme na temo drugač se pa full rada pogovarjam 
Ali se znate pogovarjati?
odvisno od mojga sogovornika...z nekaterimi mi je ful užitek se pogovarjat, z nekaterimi pa gre bolj težko. se trudim, da folku ne skačem v besedo, ker tut jst ne maram, da mi folk to dela. ful na živce mi gre pa to, da hočeš eno stvar nekomu razložit pol ti pa druga oseba, k ve kaj razlagaš, skače v besedo in dokončuje tvoje stavke. to se mi pa vse kocine naježijo.
Jaz mislim, da sem dober sogovornik in poslušalec, čeprav se mi zdi, da je to odvisno od mojega sogovornika. Ljudem, ki jih ne poznam ali ki jih prvič srečam, ne skačem v besedo in jih zelo pozorno poslušam ter se z njimi pogovarjam na čisto drugačen način, kot na primer z možem in priajtelji. Lubiju ponavadi kar pogosto skačem v besedo (še posebej takrat ko se ne strinjam 
), pogovor s prijateljicami pa tudi zgleda čisto drugače - čvekanje, smejanje, skakanje v besedo so vedno prisotni... Hm, če potegnem črto, mislim, da sem kljub vsemu dober poslušalec, sogovornik in da način pogovora prilagodim glede na to, kdo je moj sogovornik...
), pogovor s prijateljicami pa tudi zgleda čisto drugače - čvekanje, smejanje, skakanje v besedo so vedno prisotni... Hm, če potegnem črto, mislim, da sem kljub vsemu dober poslušalec, sogovornik in da način pogovora prilagodim glede na to, kdo je moj sogovornik...
odvisno od teme in sogovornika... načeloma se znam čist kulturno pogovarjat ... če je pa govor o kakšni stvari, za katero sem sveto prepričana da je taka in čist nič drugačna oz. ki mi gre na živce, pa ima nasprotna stran drugačno mnenje lahk hitr rahlo zvišam ton ... če gre pa za kakšne bližnje sorodnike se pa tud ornk derem če je treba
... če je pa govor o kakšni stvari, za katero sem sveto prepričana da je taka in čist nič drugačna oz. ki mi gre na živce, pa ima nasprotna stran drugačno mnenje lahk hitr rahlo zvišam ton ... če gre pa za kakšne bližnje sorodnike se pa tud ornk derem če je treba Pr men je vse odvisno od samega sogovornika. Zdej če je treba upoštevat bonotn, ga pač upoštevam. Če ma kdo težave, pa če sem voljna poslušat, ga pač poslušam, in na koncu šele na koncu povem svoje mnenje. Zdej če sem pa čist navdušena nad katero stvarjo, pa bonton zame sploh ne obstaja in govorim kar vsepovprek. Sicer sem pa bolj tihe narave tako da do takih izpadov ne pride ravno velikokrat.
Ja, mislm, da se znam pogovarja (vsaj noben se še ni pritožil)
Ja, mislm, da se znam pogovarja (vsaj noben se še ni pritožil)
Za človeka so samo trije dogodki: da se rodi, živi in umre. Ne čuti, ko se rodi, trpi, ko umira in pozabi živeti.
Jean de La Bruyere
Jean de La Bruyere
sAdie napisal/-a:nogica napisal/-a:...
Moj problem pri govorjenju je samo ta, da včasih sama sebe prekinjam med govorom. Mam včas tok stvari za povedat-neki začnem govort, ne povem do konca, začnem z drugim dogodkom itd.
ja, to se tui meni dogaja
men tud... in pol niti ne vem, kero temo bi nadaljevala in kako bi vse skupi do konca speljala
Joj, če me tema zanima kar ne morem nehat. Drugače pa je, če se tema obrne na moje osebne stvari, potem pa ne dobiš besedice ven iz mene. Znam pa prisluhnit in baje dajam tud dobre nasvete. Se pa tud zgodi, ko mi ni za govorit, takrat najraje eno kolegico pokličem, ki me itak ne pusti do besede pa je stvar rešena
Ja pomoje da se znam no, sicer je to veliko odvisno tudi od sogovornika in seveda od teme pogovora.
Drgač pa če me neki zlo zanima, itak da se me ne da vsavt da ne bi vprašanj postavljala.
Drgač pa če me neki zlo zanima, itak da se me ne da vsavt da ne bi vprašanj postavljala.
LJUBEZEN je tista gonilna sila, ki dela dan drugačen in življenje lepše, ljubezen je nekaj skrivnostnega, lepega in nerazložljivega.
-
~škratk štunfk~
- Komunikatorka
- Prispevkov: 163
- Pridružen: 21. Okt. 2005 18:43
- Kraj: življenje..
- Kontakt:
