Priznam, da... #21

[hayley]

- komaaj cakaam dopust, zdaj sem ze 2 meseca skos v sluzbi, na zadnje sem bila na dopustu 1. teden avgusta. Tamali ni pa nic na negi zdej ze 3 mesece. Se 3 mesece nazaj je bil samo 2 dni na negi.
- imam res lep spomin, ko smo sle lani za jesenske pocitnice s prijateljicami in 2 tamalimi. Bilo je tako jesensko, mraz, spomnim se mraza se od lani ampak blodile smo vse celi dan okrog…
- skoda, ker ne gremo tudi letos
- komaj cakam kaksne italjanske hrane, zdej bomo po moznosti mogli ze za malega svojo porcijo narocit, jaz mu moje porcije ne mislim dajat….
- je fajn it do terapevtke, ze da imas malo casa zase, nikoli in nikdar nimam 2 uri v kosu zase oz samo tistih 2x na leto ko sem sla k frizerki..

- pogresam studentsko zivljenje bi sla kar nazaj. Kar naenkrat ga je bilo konec, dokler je trajalo, pa sem imela obcutek, da zivim v neki vecnosti in se cas skoraj ne spreminja. V prvi sluzbi oz ko sem bila se pod 30 sem se tudi pocutila se dokaj blizu studentskemu zivljenju. Zdaj pa zelo dalec od tega, brez osebne svobode. Odkar sem bila 1x 26 se mi zdi kot da je zacel cas šibat mimo in kot da se nisem se prav ustavila od takrat.
- no to, ta cas ko sem pri terapevtki, se mi zdi da gre cas pocasneje in to mi je vsec. Kot da sem blizje casu pred otrokom se mi zdi.

[_patchouli_]

zdej bomo po moznosti mogli ze za malega svojo porcijo narocit, jaz mu moje porcije ne mislim dajat….

I feel that in my soul
Otroka imam nadzemeljsko rada in bi mu dala vse na svetu... Razen hrane s svojega kroznika, te ne delim z nikomer
Poleg tega je ekstra zbircen in ce bi hotela narocit porcijo za delit, bi bila cel dopust na picah (niti ne tadobrih) in dveh vrstah testenin.

[Sarissima]

Da vse vzgajate otroke.. vsa cast, jaz najprej moram vzgojiti samo sebe.

govorim sicer samo zase ampak - če bi čakala da bom sama vzgojena jih verjetno ne bi imela (ker bolj slabo kaže da se bom kdaj vzgojila )
tako da se mi zdi da preživimo 80% na improvizaciji in 20% na thoughts&prayers
pa malo vzgajamo mi njih pa oni nas pa se lih pogliha!

Hayley glede potovanj pa smo do sedaj nardili tako, da se dobesedno vse sproti odločamo in planiramo. lahko ti opišem recimo prvi dan, ampak sem skoraj 100% da ti moji "nasveti" verjetno ne bodo lih pomagali razen če maste tudi vi radi kaos . spakirali smo se in šli namesto vzhodno proti slovenskim termam (kot je bil nek na pol formiran plan oz ideja), zahodno proti Italiji. nismo vedli kam točno gremo, najprej je bil plan sam malo do Benetk al neki. pa so bli otroci tiho skor 4 ure v avtu, in smo zavili z avtoceste v Ferrari ko se je začel jok . to je določilo generalno smer izleta . moj se je spomnil da je v ferarri ful lep grad sredi mesta, smo šli pogledat to, pol smo z guglom med hojo poiskali še par znamenitosti in smo šli pogledat še tisto (botanični vrt, centro storico...) . edini tip je, da se pakiramo pred trgovinami čim bližje centru - kupiš snacke za otroke in ponavadi zastonj parkiraš avto (in nisi živčen da najprej iščeš restavracijo za jest ).
potem sva debatirala če gremo proti Bologni, ker nisem bila že leta tam, ma smo se pozno popoldne odločili da gremo rajši proti modeni, ker je tam na poti ena turistična kmetija ki smo jo hoteli pogledat, tako da sem pač našla v tisti smeri en hotel in to je bilo to.
restavracije pa sej veš kako je v IT - ne planiraj hrane med 15h in 19h . to je edina stvar na katero res pazimo, da niso mali lih takrat lačni.
ful ne kompliciramo (če smo z avtom) in manj kot par ur vožnje od doma worst case pač spiš v avtu ali pa se odpelješ domov če gre kaj drugega narobe

- peteeeeek!
- se še kar nisem čisto pomirila z izjavami moje familije sej nič takega, ampak omgggg so sitniiiiiiiiii včasih.
-

[mayaeb]

- občudujem vse, ki se vam dejansko da potovati in si kaj ogledati.
- za jesenske počitnice sem že rezervirala hotel in nato odjavila. Doma je tako udobno, lahko gremo na kakšen sprehod, se igramo zunaj, še vedno gremo lahko na kakšen enodnevni izlet. Prav ne da se mi nič drugega.
- še smrkce moramo pogledati v arboretum, včasih smo bili skoraj vsak teden tam zdaj pa že predolgo ne
- lahko bi šli na dunaj v živalski vrt, če ne bo mrzlo
- sem danes šla po kosilu po tamale, da bomo doma skupaj spali. No zdaj spijo, jaz pa ne morem zaspati in niti pobegniti iz postelje, ker se bo kdo zbudil
- ko se zbudijo gremo po kostanj
- mi je všeč kadar ob večerih vsi skupaj zunaj pečemo kostanj, toplo ob ognju, zanimive debate in ideje. Kaj vse jim na misel pade potem pa vsi v vročo kopel
- upam, da me želodec neha boleti, še par dni antibiotikov in upam, da bo ok počasi.
- imamo že kupljene letalske karte za službeno potovanje vedno mi je uspelo druge potunkati v to, tokrat ne, blah
- bi bilo ful fajn, če mu uspe jutri priti domov
- moram še mačehe nasaditi, pospraviti z vrta...sama prijetna opravila za čez vikend. Upam, da bo lepo in vsaj malo topleje te dni. Zjuttaj je bilo vse pomrznjeno.
- rojstnodnevna zabava uspela. 2 dni prej povabila in dejansko vsi prišli, včasih je očitno bolje ne preveč vnaprej načrtovati. Naredila sem tortice, ki ju imajo radi breskev- jogurt in čokolada-višnja. Moj pa je zunaj spekel pice, si je vsak naredil po svojem okusu. Super izpadlo. Konec dneva popadali v postelje

[hayley]

Hayley glede potovanj pa smo do sedaj nardili tako, da se dobesedno vse sproti odločamo in planiramo. lahko ti opišem …

- tako vse improvizirano brez precej plana, je bil isto moj prejsnji sopotnik K in moje prijateljice, moj partner je pa zivcen, ce nima plana obicajno in se potem njemu prilagajam.
- sicer zdaj imamo zelo ohlapen plan oz smo bolj brez razen prvega dne in bomo sproti rezervirali in bogpomagaj ravno po skor isti poti ali podobni kot smo sli v enem 2. letniku gimnazije proti Toskani in do Bologne in tam naprej, se zdaj govori da bi sli, samo brez mest razen Bologne, bomo pa malo videli sproti… bi sla po eni strani raje nekam, kjer se nisem bila nikoli od Itslije, ampak ok..
- za Rim se pa ne strinja da bi sel z otrokom

- je moj pristal na Italijo oz se zdaj z njo strinja in se ne upira in sitnari nazaj, prvo je zelel nekaj cim bolj poceni ali kak del Bosne, kjer se nismo bili, ali Slovaska, Češka… Srbijo in Beograd smo pa opustili plan, kamor smo prvo zeleli it.

- moj otrok je pa tak, da se morem se vedno z njim trudit, da kaj poje… najbolj od vsega pa ne mara mesa in kar mu das bo verjetno pol ali 3/4 na tleh..ali 90%

- zdaj ne vem kaj bomo vzeli od prevoznih stvari za otroka s sabo ali samo nahrbtnik nosilko, ce bi sli slucajno kam hodit, ma itak na zadnje ni hotel bit notri, ali samo tricikel, ce se bi vmes kaj na njem peljal..

[v-e-s-n-a]

Priznam da:

- ko ima hudič mlade, jih ima veliko
- ^^ eni s Covid-19, drugi z vročino ali na antibiotikih. Ni da ni. You name it!
- držim pesti, da ne bo komplikacij
- držim pesti, da čimprej mine
- se mi zdi prav, da povem na glas določene stvari. Žal ne naletim na pozitiven feedback. Da sem prav ravnala. Žal. Po drugi strani pa, sem tega že vajena
- jih včasih reeeeees ne razumem
- upam, da nama uspe. Kljub vsem (trenutnim) hudičkom

- - - - -

- končno spet pri frizerju!
- paše malo alone time

[hayley]

- sem samo jaz taka, da sem imela izredno naporno in stresno poletje, v sluzbi sem se zacela uvajat nove stvari ravno zacetek poletja, mali je bil naporen, borba s tezavami s kožo… in sem mi zdi zdaj vse lazje, ko je jesen. Tamali je tud manj naporen zdaj od 23m/ 2 let naprej…
- ta teden se pa veliko zbuja ponoci skos celo noc mali,vse dni ene 5-7x, samo en dan 2x ko je imel nogavice gor obute za spat, ne vem, a mu je mraz ali kaj
- sem manj utrujena tako cez dan zdaj jeseni, kot sem bila poleti
- madona je trajalo, da smo vse spakirali danes in malo pocistili za sabo, jaz bila cela zmatrana in neprespana , se neki delavci bodo, ko nas ne bo

[v-e-s-n-a]

Priznam da:

- (trkam na les ) držim pesti, da nam zdravje nekaj časa sedaj dobro služi. Pozdravili smo se!
- … posledično smo spet v šoli/vrtcu, službah in vseh obšolskih dejavnostih. Tamala je čisto navdušena
- so bili na tečaju danes. Njeno navdušenje pove več kot 1000 besed
- smo končno posadili drevesa
- se še nisem čisto odločila kako pa kaj…
- tole okrevanje traja veliko dalj, kot sem mislila. To ima pri meni ogromno stranskih učinkov, na kar nisem bila pripravljena…
- sem čisto brez zagona, motivacije…

[hayley]

- je fajn biti doma spet oz pri moji mami nazaj, je bilo naporno, a hkrati fajn, da se nisem rabila s sluzbo nic ukvarjat
- tamali je se vedno buden trenutno
- smo sli Bologna, Firence, spali 2 dni izven Firenc na agroturizmu v okolici Pistoie, do San Giminiana in nazaj se še enkrat vstavili v Bologni za nazaj
- sem tudi sama vozila ene dva dni, od Bologne do Pistole po reginalni sem jaz ter od Pistoie do San Giminiana in od San giminiana do kmetijskih plantaz/ naselja pol ure izven Bologne spet jaz..
- Firence so blazno zaguzvane in mi ni bilo tako vsec, Bologna ima veliko, veliko boljsi vajb
- samo kaj k z otrokom kaj dosti po trgovinah ali kaksnih muzejih ne mores..
- sem se zvagala in mislim da sem pol kile ali eno kilo zgubila v tem tednu, to je ker te otrok tako izmuci…
- se ponujanje miljon tauzenkrat hrano in siljenje za jest, ker noce jest…
- me je pa ze strah kako bedno bo iti v sluzbo nazaj…
- te res izredno utrudi otrok, mislim da je bilo v Bosni se huje, ampak tudi to je utrudilo..
- drugace pa zelo pase it nekam kjer imas pripravljen zajtrk, jest zunaj, da drugi ti pospravijo sobo, vsega tega ni bilo poleti ko smo samo na vikend hodili…
- najvecja bolecina je pa hodit ven v restavracije jest z otrokom, ki ni pri miru sekunde in skoraj vedno more jest samo en naenkrat in drugi hodit okorg z otrokom ta cas… in nestetokrat tauznkrat mu hrano ponujas in noce jest nic in pol se cele dneve doji in te se to dodatno utruja

[hayley]

- imam ta teden prvic govorilno za tamalega in eno celodnevno izobrazevanje iz prve pomoci.
- me je najprej malo panike, kaj bom tam govorila in vprasala glede tamalega, sem potem vidla, da je v bistvu samo 15min, ne pol ure termin in se tudi rece jim govorilne minutke, ne govorilna ura, sem to opazila, ko sem sla danes se enkrat preverit uro.
- bi sla kar spat, ker mi je budilka zvonila od 5 naprej ampak morem malo cunj hitro polikat in it v trgovino preden grem po tamalega in sama sem danes z njim

[Sarissima]

- danes prodam še zadnjo malenkost iz "baby" časov . kolikor sem srečna da smo uradno iz teh dojenčkastih kozlarij (dobesedno in metaforično) je bilo vseeno tako grenko-sladko slovo od lupinic, nastavkov za trip-trap, igralne podloge .... še zdaj kr malo žalujeva za vozičkom (vsake toliko se eden ali drugi spomni pa komentira: a misliš da je voziček že v Bolgariji?? - prišla ga je namreč iskat ena gospa za sestro ki živi v Bolgariji). pač to 1 leto ko smo bili res odvisni od vozička, ko je bil ne samo prevozno sredstvo pa otroke ampak tudi za pakete iz pošte, špežo iz trgovine, v par primerih smo na košare še kufre naložili ko smo šli v/iz hotela do avta , noter smo meli vedno piknik deko, igrače, snackse in pijačo, v spodnjo košaro se je še tavelika včasih stlačila.... z njim smo bli po 3 od 4 sosednjih držav, na dopustih, pogrebih, porokah, na urgencah, rojstnih dnevih, po bolnicah, na fizioterapijah, na vedno bolj obupanih ogledih hiš, na sestankih, na občini, fursu, zzzs in vseh ostalih uradih , po čisto vseh možnih trgovinah, na mašah, obiskih, izletih, plažah, v muzejih, pač res povsod
ful lepi spomini kljub napornim časom. skor sem solzne oči dobila ko sem to pisala, res ni bilo enostavno leto. ko otroke pogledam zdej, se mi zdijo že taki odrasli, človek težko verjame kako hitro se obrne.
- služba je.... nevem. čudni časi, mal mam nizko motivacijo ker nisem 110% obremenjena (tako najboljše in najbolj učinkovito delam)
- ful sem ponosna na kolegico, kr 2 otroka + novorojenčka, svaka ji čast res. vsak v svoji razvojni fazi, vsak svoje želje in potrebe in vseeno ji gre res dobro! in najbolj sem vesela da je starejša dva po enem mesecu dala v vrtec, da se mal odpočijeta z možem in naspita preden gre nazaj v službo. te nove fotrovske porodniške so SUPER.
- se vsak dan ko perem že 2, 3, 4 stroj spomnim izjave moje tašče: "v štracah smo milijonarji". in kolikor imam sama za žensko zelo malo oblačil (po mojih razumevanjih) imajo otroci tooooooliko da omg. nevem ali naj zmanjšam, ali bo to naredilo samo še dodatno delo ker bom res prisiljena prat vsak (drugi?) dan.

[hayley]

- jaz sparam se vse stvari, edino predkratkim sem nekaj prebrala, da ni dobro tudi bosonogih cevljev dati sorojencu, tako d ane vem, a bi jih prodala in za naslednjega kupila nove, ce sploh bo naslednji. Posebej njegovi prvi zimski so zelo malo rabljeni.
- smo od trgovin na dopustu sli samo v Bologni v otroski Benetton, Mac, kjer sem si kupila eno sminko in eno parfumerijo, kjer sem ravno 3 Diptique parfume povohala, potem je moj zacel tezit, naj pridem ven..
- nisem bila sigurna glede st, ali mu bo 90 prav, ker so malo drugacne st in je 90 18-24m, potem 2-3 leta pa ze 98 in on se nicesar ne nosi 98. Vecino 92 in nekaj se 86. Danes sem mu prvic dala en hoodie iz tam in mu je prav.
- sem zadnjic prvic pestvala prijateljicino 8mesecnico, tako mirno in tiho in pri miru sedi, moj je od 6m naprej hotel vse vrzti dol z mize v lokalu in se stegoval nad mizo za kozarci in vsem moznim( pestvala sem jo z amizo v lokalu, kjer smo bili)
- je moj otrok tam do 1 leta imel prav buticno malo oblekic, prav res par stvari za vsako st. Zdaj jih ima kar nekaj, ker jih je imel cez poletje skupaj 92 in86 st in ze prej pol leta, ceprav zdaj zadnje dni, tedne pa spet malo manj, ker sem ravno eno rundo velikega deleza 86 dala stran, nekaj 86 pa se vseeno ima.
- bedno prit v sluzbo po pocitnicah, sploh ker si nisem z nobenim blizu tle, z eno smo se zaklepetali ker ima otroka 1 mesec narazen od mojega ko je prisla samo za nekaj minut na moj oddelek, sicer jo vidim bolj obcasno, ne skos…
- sicer ni tako bedno, ker trenutno delam neke lazje naloge in vsaj tako zivcna nisem in sem lahko bolj sproscena, ne morem nardit nic narobe tu…

- ima moj otrok tako rad nove rumene dezne skornje, ki smo mu jih ene 3 tedne nazaj kupili, prvic ima dezne skornje, da mu moremo dejansko jih skrivat, ko ni dezja, da obuje navadne usnjene, cene hoce skos te rumene gumijaste nosit
- smo furali na dopustu in ze prej na morju tricikel, pol v realnosti je pol casa v triciklu, pol casa ga je treba na rokah nosit, ker noce hodit..

- pogresam, da bi kdaj lahko gledla tv, nimamo niti tvja, ampak. Ajde, pa voyo na telefonu, po moie ga ze vec kot eno leto placujem, pa ga nikoli nisem imela moznosti kaj pogledat, nisem imela nobenega vecera zase ze od njegovega rojstva oz od 6m, ko nisem mogla vec gledat stvari med dojenjem. Vceraj se je dejansko zgodil cudez celo in mi je uspelo polikati kaksno tretjino od gore cunj, ki so bile tam ze tedne, ce ne celo mesece, ker je zdrzal vec kot eno uro brez joka odkar sem sla stran od njega v postelji. Sem se vmes ze sprasevala, kaj pa ce je dihat nehal? Ampak sem si rekla, da vseeno ne bom ga sla gledat, ker ko bi naredila par korakov do nase spalnice bi me ze slisal in zacel vpit…
- pri nas je ravno kontra svet kot kje drugje, nasa babica hodi okrog po tazstavah, gledaliscih, njegova mama, mi, jaz pa niti v sanjah, da bi lahko kam sla brez otroka… drugje preberes ravno kontra, babice pazijo otroke, starsi se pa lahko preseravajo okrog brez otroka…

[v-e-s-n-a]

Priznam da:

- sem bila kar malo razočarana. Moram priznat!
- sem trenutno ne samo razočarana, ampak tudi začudena… včasih se res vprašam, ali sem samo jaz čudna… Res ne razumem! Please help me understand
- se veselim sobote…
- sem imela danes zvečer mini čistilno akcijo in se “vrgla” na napo. Če bo jutri volja, me čaka pečica. Resnično potrebna čiščenja
- upam, da jutri ne bo šla s takšnim odporom v vrtec. Tole danes je bilo srce parajoče gledati (hvala bogu se ne dogaja pogosto)

[hayley]

- sem danes spet spala obupno, mali se jeene 10x zbudil, jaz sem bila budna v casu, ko se je on 4x zbudil
- moj mi je vzel vceraj termin in sel namesto mene na govorilno, sem ga pustila, ker je sitnaril, sem pa tud jezna
- sem malo presenecena, ker sem mislila, da v vrtcu normalno je, ko nima dojenja, pa menda zelo malo poje, posebej za zajtrk in da so mislile, da mu dajemo zajtrk doma, da tam ne je, potem neke stvari, da manj uboga kot ostali in se smeji nazaj, ce mu kaj recejo, kar bi mogel ubogat in da bi mogel imet vec mej in da kdaj zeli ostale malo udarit ali jim vzet kaksno igraco. Da drugace pa da pozna veliko besed in sp ga ostali zelo lepo sprejeli, ko je prisel sredi leta in menda je 2. Najmlajsi, ne vem pa katera puncka naj bi bila najmlajsa. In da nikoli nic ne joce.
- ceprav mene bi verjetno kar zivcno naredilo kaksne izjave, ker za moje pojme se z njim ukvarjam, da ga opozarjam, se kregam nanj, ves cas( do kaksnih knjig in igranja pa sploh ne pridemo)in matram z njim vec kot 95% starsev s svojimi otroci, samo je zelo zahteven in energicen, edino izjokavat ga ne pustim, ker to imam pa prav pri sebi obcutek, da jih mentalno unicuje, ce jih tako pustiš…
- kdaj sem se res sprasevala, a drugi jih pustijo da se jocejo, da jih tako prestrasijo in zatravmirajo, zaprejo v otroske sobe in tam pustijo? ..da jim mozgane reprogramirajo, da so potem bolj poslusni in manj nagajivi ali so rojeni tako staticni in mirni… Jaz mojega nisem nikoli pustila jokat in nikoli v zivljenju ni jokal vec kot zelo kratek cas.. moja mama je sicer zame rekla, da me ni tako strogo vzgojila ali jokat pustila nikoli, da sem se ze rodila pridna in neproblematicna… da ni rabila nic z mano se matrat…
- za nami ni bilo pa kar nobenega starsa, ali je nekdo ukinil termin ali kaj, sama sem vidla email o govorilnih pol ure za tem, ko je bilo odposlano in sta bila ze zasedena en za mano in en pred mano…

[mmm]

* Kako pa to zgleda?
* Trudiš se mu postavit mejo, ful se trudiš, pol mali skuži, da nič več ne more, plane v jok... in kaj pol? Ti kar popustiš?
* Jaz mislim, da če nima prav, mu pustiš jokati. Sicer se navadi, da bo z jokom vedno dosegel kar mu gre.

* Zdaj ne vem kako to gre po letih. Ampak več je star, pač več mu pustiš jokati, ko trmari, ker ne dobi svojega


* Grem danes na šiht mimo enega faksa. Se mi zdi, da opazim šugarbejb, ki je nekoč študirala tam. Potem razmišljam ali mi je morda zlagala, da ne študira več tam, ker sem postal tečen in ji govoril, da naj po faksu kaj hodi na kvikije k meni... no nism šure
* Pogrešam jo drgač...
* Zdele mi je kar bad, ker vmes že mislim, da imam še ful punc na rezervi, ampak pač nimam keša zdej za druge, pol en dan pa opazim, da ta več ni v tem oz. nimam več kontakta, pa od te tudi ne več... pol vmes me ena preseneti, ki me je mela blokiranega vmes in me celo na IG doda, pa take zgodbe... Nič posebnega za to sceno

* No pol pa eno drugo, ki zgleda ful seksi, se na prehodu za pešce "ujemeva" z očmi, s pogledom... prav tako študentka kakopak
* Ponavadi se izmikam takim pogledom oz. kontra... ful je pasalo... dobil sem energijo za cel dan...
* Še bolš bi blo, če bi iz tega vedel oz. upam kako nagovoriti oz. vsaj kaj smešnega povedati...

* Malo se spomnim tega, ko sem bil star 18 in sem se s kako spogledoval tko... zelo malo je vrnilo pogled, ampak določene so... kakopak sem vseeno bil mlajši, bolj "primeren" za take "igrice"