ne da se ravno vznemirjam, samo bedasto se mi zdi, da se toliko dogaja, da se pustijo zmanipulirat, da vzljubijo tipa, ki si ga v resnici (takega, ki dejansko je, potem ko neha igrati), ne želijo in ga niti pogledale ne bi, če bi ga tisti trenutek spoznale.
to razumem da moraš bit na prvi pogled ženski všeč, da se je sploh vredno spustit v kaj.
recimo, da me punca opazi, gledava se, mogoče se celo nasmehne, jaz se nazaj.. in se odločim da bi pristopil. kaj zdaj?

greš k njej, "živjo, simpatična si mi, bi se dobila kdaj na pijači?" kako bi reagirale na tak pristop? mogoče preveč to the point, ampak čemu kompliciranje?
emanuela, prek interneta se mi zdi lažje (govorim o pristopu, ne spoznavanju), ker si omejen na besede, in to je to

ne rabiš videza, ne rabiš se učit in prepoznavat govorice telesa, pogledov, nasmehov, gibanja.. tukaj ni namigov. pišeš kar pišeš in ostane črno na belem, in vsak bumbar lahko to prebere in razume
in kar je še najbolj pomirjujoče - tudi če zajebeš, noben ne ve kdo si

zdi se, da smo slovenci zaprt narod, ker nas ni veliko in se dva hitro lahko dvakrat srečata.