* bedne sanje, čist sem se blesava zbudila. ne vem ka naj si mislim

dejstvo, da mi je to, kar sem sanjala, nedosegljivo, je totalno bednoo in boli boli boli

fak. pa sem mislila, da sem prebolela. aha. še en mesec...
* me še kr zafrkava ta erasmus prijava, bolj kot jim pravim, da sistem ne dela, bolj mi ne verjamejo. jao. kak se men ne da več s tem ubadat. skos neko sra*. nič ne gre gladko.
* povrh vseega - pazim ka jem, telovadim (6krat na teden), pa sem se zredila. tam kilo pa pol. js res ne vem več ka naj naredim.
* dober teden mam take slabe dneve... se začne ok, pa se pol pokaže, da je vseen usran dan. totalno usran.
* glupo se mi zdi, da morn vsak dan računovodkinjo klicat, da mi nakaže tist mini preostanek plače, pa da ugotovim, da mi laže. kaaak vas ni sraaaaam. eh.
* da čakam, da pride do unga numb stanja, k se mi totalno j* za vse.
* upam, da bo kmalo konec tega slabega tedna (al je že 10 dni). ker me tale depra ubija. grozno. sam jamram. sam se mi res ni zgodil nič lepega in ne morem nič lepega povedat. upam, da se čim prej izvlečem iz tega.
“I took a deep breath and listened to the old brag of my heart. I am, I am, I am.”