- da sem mobitel doma pozabla pa se mi niti slučajno ne da 45 minut v eno smer vozit, da ga grem iskat. Če me kdo nujno rabi, itak vejo, kje sem čez dan. Sem pa sigurna, da me je/me bo šef klical.
- da se mi zdi, da sva le prišla do nekega zaključka. sicer še vedno čutim jezo in zamero, ampak kar je bilo, je bilo. sem bila v petek v bistvu kljub vsemu ponosna, da sem reagirala tako kot sem, ne glede na prejšnji večer
- da je bil četrtek mogoče spodrsljaj. ampak nekaj tako pomirjujoče znanega in domačega je bilo biti tam, z njim.
- da sem predvsem vesela, da sem dobila svojega prijatelja nazaj.
- da že kak teden nisem spregovorila besedice s cimrom. dobesedno (haha). in je taaako osvežujoče
Ga imam na smrt rada, ampak resno, kot bi bila na dopustu. Mislim, da bom sicer kmalu imela dopusta dosti in začela spet govorit z njim. samo malo še 
poznam taka občutja, a sčasoma nekako zbledijo (se ne spomnim, a si verna oseba ali ne, ampak mogoče lahko najdeš uteho s pogledom iz te perspektive ali pa z razumskim razčlenjevanjem, zakaj je ta druga opcija celo boljša in pravilnejša... seveda ne vem točno, za kaj gre, le ugibam, ampak nekako se je treba sprijaznit in poiskat svetle točke v situaciji;) )
se mi je čudn zdel kaj pačuli u lublan dela xD
ampak to zato ker me je svinjsko glava bolela. pa sploh nisem veliko spila. ampak je jeba ti naporni dnevi in pol si čist adijo že ob polnoči pa se je treba nekak zbrihtat če je fajn. 
