- da sem tako jezna, ne jezna, razočarana (ja in jezna tudi) da bi najraje nekaj ali nekoga pretepla
- ne morem ga videt, ne morem govorit z njim, naj se jeb*!
- da sem mogoče rekla par rahlo pretirano nesramnih stvari, ampak si je zaslužil
- da sem v roku 2 mesecev izgubila že tretjega ful dobrega prijatelja. Ok eden se je samo odselil, ampak ob takih trenutkih ga še bolj pogrešam
- da res ne štekam, res ne! kako lahko ves čas poudarja koliko mu najino prijateljstvo pomeni in kako pomembna oseba sem v njegovem življenju, potem pa me čisto nepremišljeno prizadene. Ma kaj nepremišljeno, čisto dobro je vedel, kaj je delal. In to kljub temu, da je vedel, da grem čez res težko obdobje. Mislim, thank you for kicking me when I'm down.
- da takih ljudi itak ne rabim v svojem življenju.
- da sva se pogovarjala do treh zjutraj in sem danes ostala doma in delam od doma, ker nisem za v javnost s temi že več dni trajajočimi podočnjaki
- joj, kako mi grejo taki ljudje na živce! In potem kako je vesel, da sva se spoznala, ker nikoli ni nihče bil tako prijazen in pozoren do njega in bla bla bla buhuhu ubogi nerazumljeni otrok. In kaj dobim v zameno? Nož v hrbet. Hinavec jebeni.
- da je bil v zadnjem času ON tisti, ki sem ga najprej poklicala, ko sem izgubila vizo, ko sem imela intervju za novo službo in ko so mi ponudili novo službo. In potem mi kot en ljubusumen fant meče naprej situacijo z J.-jem. Kao, da sem mu lagala, ker mu nisem povedala prej. Da moram uredit z njim. Pa kaj ma to s čimerkoli veze, človek božji?!
- Ma dej, ne da se mi. Res ne. Dost imam in njega in J.-ja (ki je bil tudi cel biser včeraj). Važn, da onadva dobita, kar hočeta. Jaz moram pa požreti, da ljudje hodijo po meni in potem poskušajo krivdo še name zvaliti. Ljudje, ki prej jočejo, kako si želijo, da bi ohranili naše čudovito prijateljstvo. Ja, itak.
- Da sem morala tole dat iz sebe
- Sej ni treba brat, brezveze
