- Da grem še dvakrat spat, pa končno Tajska!
- Da sem malo spremenila plan, ker je bangladeška ambasada zaprta v ponedeljek, grem z letališča direkt
naprej, potem pa za 2 dni v Bangkok zapit delovno vizo.
- Da sva trenutno v ful slabih odnosih, ampak nisem jaz kriva. Sam se je za to odločil. Ok, ampak da fuq mi je danes telefon dol vrgel, ker mu pač nisem hotela povedat, zakaj sem žalostna?! Jebiga, se bo pač moral navaditi, da mu ne mislim zaupat več vsake malenkosti iz svojega življenja. Otročje totalno. Ne morem in ne smem mu več zaupati, kot sem mu prej. Vsako dejanje in vsaka odločitev ima posledice, kaj naj. Kot da je meni lahko
- Da trenutno ne prenesem cimra. Matr, ne vidi 2 cm od svojega nosa. Na njegovo smolo imam bolj pomembne probleme v življenju in me s svojim odnosom ne bo čisto nič prizadel. Sem imela še slabše cimre, jaz lahko čisto normalno sobivam brez neke globoke interakcije.
- Ej, ne da se mi. Res se mi ne da.
- Da je bil včeraj začetek konca. Vsi s(m)o prestrašeni, kaj bo prinesla nedelja (heh,, zame letalo na Tajsko in plažo še isti dan, če bo po sreči). Kot da situacija ni bila že dovolj napeta. Januar ne more priti prekmalu...
- Že cel dan živčno spremljam novice in najhuje je, da je v Dhaki vse relativno mirno. Kar ne pomeni nič drugega kot zatišje pred nevihto.
- Da me je zadnjič zvilo in ful pogrešam svoje prijatelje v Sloveniji.