- Da če bo vse po sreči, bom čez en mesec končno imela delovno dovoljenje in posledično pogodbo za eno leto z možnostjo podaljšanja. Črno na belem. Uradno. Z odjavo od davkov in obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Shit. Jaz pa sploh ne vem, če hočem čez eno leto še bit tu. Biti odrasel in odgovoren posameznik je bedno.
- Don't grow up. It's a trap!
- Da bom vsaj lahko zapila dokončno rešene probleme z vizo, in to v stilu, v Bangkoku
- Da smo se včeraj pogovarjali s šefom tudi o možnosti, da me zaposlijo za polni delovni čas, kar bi pomenilo več denarja in manj časa za zapravit. Ampak itak sem v zadnjem mesecu delala praktično polni delovnik, hvala, ker ste opazili
- Da bo čez 20 dni eno polno leto, od kar sem prvič prispela v Dhako. Kam gre čas.
- Da imamo Couchsurferja iz Indije na obisku. Fantič nam je prinesel tri vreče prigrizkov in liter alkohola. I think I like this guy already.
- Da smo zadnjič pospravljali stanovanje in našli praktično nov toaster, likalnik in mojo napol pozabljeno škatlico s travo. Sem nato skadila pol že narejenega jointa, ker ni bilo nikogar doma in sem imela lep dan. Ko sem postala lačna, sem hotela popečt en ful star toast v mojem novem bleščečem toasterju, ampak sem ugotovila, da mi ga je nekdo pojedel. Nauk: vedno preveri, če so ti cimri pojedli vso zalogo hrane, preden se spraviš kadit travo.
- Da On... Eh, mah, jao. Ful pogrešam mojo bestiko, da ji malo pojamram, sam kaj ko se je tako težko uskladit s temi skypi in časovnimi razlikami...
- Da po moje ne morem več. Ko se naslednjič vidiva, upam, da bom sposobna vse skupaj končati. Vem, da ne dela nič narobe in da je res v redu oseba, ampak sama pri sebi pač ne morem čez določene stvari. In zadnje par dni me je, boh ve zakaj, to ful razjedalo. Žal.
- Da je to ful bedna situacija in mi gre na jok, ko razmišljam o tem. Samo bolje zdaj kot se še nekaj mesecev mučit in čakat, da se stvari uredijo, če se mogoče sploh ne bojo.