Ta poslovni partner je tipični anglež, ima 65 let in me kliče son, jaz pa njega dad! seveda sva se v času olimpijskih iger dosti pogovarjala o le-teh in pogovor je nanesel tudi na najlepšo športnico olimpijskih iger - hrvaško košarkarico Antonijo Mišuro. Ko sem mu poslal link do njenih slik, sem dobil odgovor samo WOW!
s sabo v London nesem sliko Antonije Mišure z njenim posvetilom njemu! in sicer to zgleda takole: vzela je list A4 formata, barvno fotokopirala 2 sliki, spodaj pa napisala (seveda po mojih navodilih
) to Lawrence with love!
njena kreativnost pa je bila še v tem, da je narisala par srčkov ter z namazanimi ustnicami na papir odtisnila en kiss!
seveda je zadeva uokvirjena!
Antonija Mišura







Sam ni zame. Nikol ni zame. Niti, ko prinesem za ene 5 kil alkohola v svoji prtljagi, ni zame. Tudi ko, ko je six-pack mojega najljubšega pira, ki se ga ne da dobiti daaaaleč naokoli ni zame. Kdaj bo kaj zame?!


zakaj mam občutek, da bojo nekoga ziher povozli?