-* hej, kako ste vsi? nisem mogel spati, pa sem po zelo dolgem času prišel malo pogledati gor. Sem probal 1000 gesel da mi je končno uspelo.
-* po kakšnih 3 mesecih smiljenja samega sebi, samouničevalnih misli, samouničevalnega delovanja, jeze in žalosti...sem končno splezal na zeleno vejo. Nisem še zgoraj, bom pa kmalu.
-*Hvalabogu sem se spravil trdo delati, in celo poletje sem trdo garal...prislužen denar sem vložil v svojo hiško, seveda mi tudi starša pomagata, in vsak mesec je nekaj novega v njej. Manjka še kak mesec da se bom slavnostno prvič usral v lastno školjko

.
Mi je ta projekt zelo pomagal, da sem se zaposlil in da nisem bil več žalosten.
-* sem se moral ponovno najti, čisto sem pozabil kako se je spet rekreirati, kako se je usesti na vlak in oditi nekam daleč, vzeti dobro knjigo v roke in spet prižgati Led Zeppeline, kako je spet uživati vsak dan in ne biti ujet v monotonost. Sem spet našel notranji mir, nič več prepirov, nič več stresa in ko je žalost postopoma odšla, je prišlo sprejemanje in ko je prišlo sprejemanje, sem lahko na vse pogledal od daleč in videl razloge in sprejel, da je tako boljše in potem sem se počutil boljše.
Je razhod res težek če si introvertirana oseba.
-* so se stvari res obrnile na boljše, diploma je pred vrati...v življenje se je spet vrnila trda disciplina in šport, veliko berem, veliko delam, vsaj enkrat na teden grem v družbo in tam na veliko klepetam, in potem sem spet sam ker mi tako paše

.
Vključujem se v razne prostovoljne dejavnosti, 1 x na teden hodim streljati z lokom (zakon!!!), gostil sem couchsurferje in včasih grem z kom na pijačo, kino Kolosej sem zamenjal za Komuno in je res razlika

.
Poskušam nekaj kuhati, ampak mi ne uspeva ravno dobro...ampak mi bo uspelo.
-* da mi sicer še ni čisto jasno, ampak očitno bom čez 2 tedna podpisal redno pogodbo za zaposlitev...in mi ni nič jasno, vse kar se mi dogaja v zadnjih mesecih je neznanska sreča, srečujem neverjetne ljudi, ponujajo se mi različni dogodki, in na koncu dobim še službo

.
Mi bo to očitno obrnilo življenje na glavo, kupil si bom avto, lahko bom šel na Tajsko, lahko si bom potetoviral obe rami, in čez eno leto se bom preselil na svoje, aja pa Xbox ONE si bom kupil. Jej.
Da si ne morem pomagati, da si ne mislim da je za vse to kriva karma...mislim da delam dobro in mi življenje in okolica vrača kar dam notri.
Je potem plan za naslednja 3 leta, da dvignem hišo še za en štuk in to je to, potem pa ves denar zapravim za potovanja in bedarije

.
-* da bolj kot razmišljam o tej karmi, bolj me jeb*..da razložim

, na dan ko sem izvedel da sem dobil službo, me je isti večer poklical prijatelj ki so ga starši vrgli iz hiše in da je brez denarja in da ne ve kam naj gre in takoj sem si mislil, ok meni se zgodi nekaj dobrega...torej moram pomagati nekomu ki nima toliko sreče...in sem se šel takoj s staršema zmeniti če je lahko pri meni koliko časa bo rabil da bo našel neko stanovanje, za naslednji dan sva bila zmenjena da ga greva na SUAŠ za status vpisati.
Ampak se je na koncu dobro končalo, in zdaj sem vraževeren da če vrnem ali vsaj ponudim da bom vrnil, se mi zgodi nekaj slabega.
Pomagam pri prostovoljcih, naslednji dan kopljem jarke za valjanec, pride komunala...koplje kanalizacijo, mi ponudi da lahko razpeljem po njihovih jarkih in mi še priklopi hišo na kanalizacijo. Bum, spet jurja prišparanega.
Pride tip od občine, reče da bom moral elektriko skopati 70m pa dobiti 3 dovoljenja od lastnikov, mami pa dedku napravim drva za zimo. Bum, naslednji dan pride en električar ki je bil od fotra bf v otroštvu, bomo zrihtali takole od tele hiše, 2 jurja prišparano

.
Delaš dobro in se ti dogaja dobro.
-* da sem pa prekleto živčen za službo, ampak vem da bom zmogel in da se bom potrudil....in spet grem za en mesec TJA, da mi bo ta TJA prekleto pomagal. Vem da me bo zlomil, ampak ko prideš ven si drugačen...in pogrešam spet ta občutek, občutek da lahko narediš vse kar si zastaviš.
Ta občutek sem izgubil ko sem se vrnil iz Camina, zaspal sem na lovorikah in ščasoma je odšla energija, potem je odšla aktivnost, potem je odšla sposobnost hitrega odločanja in na koncu je odšla samozavest.
Sam je*emti tisti kurčev veter, pa tista tla z kamni.
-* mi je ena punca res všeč, da si jo želim povabiti ven....ampak, sem si prisegel da dokler ne bo moje življenje tako fantastično da bom moral v njem najti prostor za neko osebo, in dokler ne bo moje življenje urejeno..ne bom hodil do nje.
Mi je pa neverjetno težko držati to obljubo.
-* je predvčerajšnjim minilo 4 leta odkar sem ga izgubil v nesreči, pogrešam ga, manjka mi v življenju. Kakšen dober človek je bil, res neverjeten.
-* sem si zadnjič privoščil nove moške čevlje, zelo lepi..v bistvu škornji? pa še črn plašč sem si kupil, I look good.
-* sem se včeraj pobril na balin in si obril obrado, z namenom da bi izgledal kot Heisenberg za včerajšnji konec BB..sem se v duhu drl na mačko Say my name!!!!!!
Da sem se ustrigel za drug namen, nisem nor

.
-* da je bilo to leto najslabše v mojemu življenju, ampak zdaj se kar pobira..tako da bo na koncu najboljše leto v mojemu življenju.
Po temi, pride svetloba.
-* oprostite za dolg post, dolgo časa je minilo. Grem po brata ki je ravno prišel iz Grčije...pa se sluhamo čez nekaj mesecev ko bom imel spet kaj dobrega za povedati.
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.